Jaz delam svoje … testenine

21.maj.2011 | Igor

Špageti, makaroni, rezanci, fusilli, farfale, peresniki, ravioli, tortelini … ljubim vse. Carbonara, marinara, bolognese, po milansko … vse je odlično. Včasih se mudi, želodec je pa prazen. Nasekljati (na kolobarčke) malo česna, popražit na olivnem olju, dodati malo timijana, odcejene špagete v ponev, malo pomešati, dodati sir in imamo hiter obrok. Obožujem testenine. Obseden sem z njimi. Sem tudi kar precej zahteven, ko se gre za omake. Carbonaro sem recimo jedel v nešteto restavracijah prav z razlogom, da enkrat najdem eno, kjer jo znajo pravilno pripraviti. Do sedaj še nisem imel te sreče. Ne vem zakaj, ampak vsi jo zlorabljajo z smetano. CARBONARA NE VSEBUJE SMETANE!!! Seveda pa tudi sam rad iz klasičnih jedi naredim kaj po svoje, malce eksperimentiram. Timijan in česen recimo se čudovito ujameta z slanino. Timijan čudovito paše k gobam. Torej bo carbonara čudovita z malo šampinjoni in dodatkom timijana. Dovolj o omakah. Nisem mogel drugače, kot, da podam hitro kritiko.

Zelo sem kritičen tudi, ko pride do samih testenin. Sovražim preveč kuhane. Sovražim te “Lidl style” poceni testenine. Nimajo prave čvrstosti, če jih skuhamo “al dente” se hitro zgodi, da imajo nekakšen zrnast ton, kot da bi žvečil moko. Kar se testenin tiče sem vedno prisegal na znamko Barilla. Obdržijo prožnost, čvrstost. Ampak vseeno, sama testenina ne da nekega posebnega okusa. Je več ali manj prazna. Jajčne testenine so polnejše okusa, ampak če so kupljene je po navadi isto sranje. Izvoren recept za izdelavo testenin je moka in jajce. To nebi smelo biti težko. Ujela me je misel, da bi začel delati svoje. In sem šel kupit mašino za izdelavo testenin. Preiskal sem kar nekaj trgovin. Povsod lahko dobiš te manjše, plastične. Težko je dobiti takšno, ki ima malo večje valje, da lahko naredimo večje konce testa. Večina mašin ima tudi fiksno nastavitev razmaka med valji. Sebičen je bil tisti, ki je zasnoval strojček :). Našel sem takšno, kot sem hotel. V Merkur centru Celje. 46 eur. Iz nerjavečega jekla, veliki valji. Možnost izdelave drobnih rezancev (nudlcev) za v nedeljsko govejo župco in pa za “široke” rezance. Rezanci so ravno prave širine za moj okus. Prednost večjih valjev je tudi, da lahko sami izdelamo testo za izdelavo lazanje.

Torej, vzel sem 500g moke, 4 jajca, jih dobro umešal. Dobra receptura je, da uporabimo 250g gladke moke in 250g ostre. Moko sem dal na desko, naredil v sredini lep krater in vanj previdno zlil jajca. Potem je seveda nastala velika packarija. Na strani sem kupček zjebal in jajca so se vztrajno izlivala iz mojega hribčka moke. Nastala je stranska erupcija, nekako tako kot leta 1980 na gori St.Helen, ko je špricnilo po strani. Nekako mi je uspelo spraviti hitro vse nazaj skupaj. Ko se je vse lepo sprijelo, sem začel gnesti testo. Testo je precej trdo, kar je dobro. Gnesti ga je potrebno, dokler ne dobi lepega gladkega tona, je lepe rumene barve in ni zaslediti nobenih grudic. Uporabil domača jajca. Testo je bilo lepe rumene barve, takšne, da bi kar surove rezance jedel. Potem sem testo narezal na manjše konce in začel valjati. Super je, če lahko nastaviš debelino valjev. Najprej sem uporabil bol široko, testo nekajkrat prevaljal in nato zožil razmik med valji na željeno debelino. Ne vem kako je pri drugih mašinah, na tej je 5 ravno prav (za moj okus). Valjal in prepognil in še enkrat zvaljal, da sem dobil lepe, dolge, gladke rumene trakove. Potem sem trakove pustil 10 min, da se rahlo posušijo. Čas za izdelavo rezancev. Trakove testa je stroj čudovito spreminjal v odlične domače rezance. Ko sem končal sem jih pustil malce posušiti. Malo sem jih tudi pomokal in premešal, da se nebi sprijeli. Barva testenin je res čudovita. Občutek, ko jih narediš sam še lepši.

Skuhal sem preprosto omako z nekaj pražene slanine, česnom, čebulo, timijanom in paradižnikom. Vmes sem se spomnil skrivnosti, ki jo je zaupal Paul Sorvino v filmu Goodfellas, kako je potrebno česen vedno rezati s kirurško natančnostjo na tako tanke kolobarje, da se med praženjem kar stopijo. Z britvico jih je počasi in vztrajno rezal na skoraj transparentne kolobarčke. Če bi delal tako, bi bil še do naslednjega dne lačen. Sem pa morda ravno zaradi filma prevzel to lastnost, da česen pri omakah za testenine rad sekljam na kolobarje. Rad jih vidim v jedi, popestrijo in polepšajo jed. Naredijo jo bolj bogato. Firbec me je pekel, čas je za hitre rešitve. Testenine se ne kuhajo dolgo. Precedil sem jih in vmešal v omako. Vmes dodal še slabo pest sira tipa Pecorino. Gre za trd ovčji sir lepe bele barve in čudovitega okusa. Res super za testenine.

Čas za okušanje. Ko sem prej jedel testenine sem vedno užival, ampak več ali manj vedno prevladuje samo okus omake. Tokrat je drugače. Testenine so čudovitega okusa. Zlitje dobrega okusa omake in okusa svežih testenin tvori balzam za vaše brbončice. Jed je res občutno bolj bogata z okusom. Testenine polne okusa, čvrste in prožne. Nakup se je definitivno splačal, testenine bom definitivno izdeloval sam. Thumbs @me. :)


Ta zapis je bil objavljen dne sobota, maj 21st, 2011 ob 11:16 in spada v kategorijo Blodnje, Modrovanja, Novosti, Objektiv. Odgovore lahko spremljate preko RSS 2.0 obvescevalnika. Lahko mi pustis odgovor, ali trackback iz tvoje strani. Zahvaljujem se ti za ogled.
  1. Igor pravi:

    Zdravo Jure. Zadeva se kar deluje kot mora. Sem zelo zadovoljen s kupljenim.

  2. Jure pravi:

    Živjo Igor,

    Kako si zadovoljen z tem strojčkom za testenine. Namreč kupil sem enega preko spletne trgovine Vendo in je bil super pri prvi uporabi. Po tretji uporabi pa ni več delal. Glede na to da si tole objavil pred dvema letoma in pol si ga do sedaj verjetno že temeljito testiral.

    Hvala za odgovor in lep vikend.
    Jure

  3. Igor pravi:

    Pozdravljena Tatjana0105, hvala za tvoj komentar.

    V bistvu niti ni toliko vazno kako dolgo jih susis. Vcasih jih dam kuhat tudi kar cisto sveze in se kuhajo potem tudi nekoliko manj casa. Ce jih zelis spraviti za drugic jih pac das susiti cez noc, oziroma tako dolgo, da so trde (kot kupljene) in jih spravis. Jaz imam najraje cisto sveze :). Paziti pa moras, da nebi predolgo susila te zvaljane trakove testa, ki jih bos potem razrezala v testenine. V tem primeru bi testo lahko postalo prevec krhko. Trakove jaz susim nekje okoli 10 minut ali pa se manj. Glavno je, da se ne presusijo in ne postanejo krhki.

    Lep testeninarski pozdrav nazaj :)

  4. Tatjana0105 pravi:

    Jooojjj, lačnaaa……

    Ta tvoj članek je prišel kot naročen. Kot velika ljubiteljica “paste” se ravno odločam za nakup strojčka za testenine. In kakšna sreča, da ob iskanju le-tega najdem še recept za testenine in omako, zraven pa še prijetno branje.
    Hvala :-)

    Me pa zanima, koliko časa (približno) si sušil testenine (1x si napisal 10 min, drugič pa “še malce”)?

    Lep testeninarski pozdrav ;)
    Tatjana

Dodaj komentar




(*)

© 2011 mazej.net – Igor Mazej | hosted by Hosterdam