Toliko sem že iz rutine pisanja, da sploh več ne vem kako se lotiti. Včasih ni bilo tako težko. Kakšna ideja je šinila v misli in sem hitro zgradil okoli nje. Tudi besede so veliko lažje tekle. Je pa res, da že skoraj dve leti pišem dnevnik. Zdaj, ob koncu leta, pa pravzaprav ne vem kako začeti. 2019 je bilo zagotovo posebno leto, tudi precej viharno. Med drugim sem končno pričel z obnovo hiše v kateri bomo – če bo le mogoče – naslednje leto takšen čas, tudi živeli. Kar se pisanja bloga tiče, je bilo to leto porazno, pa roko na srce, ne samo to leto, že nekaj let. Da bom pisal več, ne bom obljubljal, se bom pa potrudil, da bi.

V teh malo manj kot treh letih sem se prekleto načudil, kako hitro otroci rastejo in kako prekleto hitro gredo dnevi mimo, ko človek enkrat pade v rutino. Med pisanjem teh besed pa se istočasno zavem kako fotrovska je tale izjava bila. Boomer. Dnevi letijo mimo. Še posebej v hladnih dneh. Trudim se, da bi Nežo preživel čim več časa, delam na tem, da sva kar se da povezana in, da ji dajem kar se da dobre smernice kaj je prav in kaj ni. Zdaj, ko je v obdobju tiste trdne trme, zna kakšen dan biti naporen, ampak dostikrat v simpatičnem pomenu. Zdaj že precej lepo govori in imava lahko tudi že prepire, diskusije. Kakorkoli, neizmerno jo imam rad in vsak dan, ko sem z njo mi je v veselje.

Letos sem prodal svoje gorsko kolo. Po tistem grdem padcu na Čemšeniški planini. Lahko bi se veliko slabše končalo. V 2020 upam, da mi uspe nabavit novo kolo. Ne več tako v XC obliki, bolj v all mountain ali celo enduro. Spusti so seveda zanimivi, ko moraš kolo držati “za roge”, kadar imaš manj hoda v amortizerjih, bo pa z novim verjetno veliko bol zabavno. Upam na najboljše, kar se tiče kolesarske sezone 2020 zame. Vsake zamujene je škoda, ta se ne vrne. Zdaj sem še mlad in prav je, da izkoristim.

Izjemno me radosti tudi to, da imam še živa oba stara starša, torej ima Neža še oba prastarša po moji strani. Moram priznati, fascinantno je to videti. Še posebej pri stari mami, ki je za svojih 83 let prekleto vitalna. Upam trditi, da veliko bolj kot marsikatera šestdeset letnica.

Torej, kot vsako leto, vam tudi to želim veliko sreče, zadovoljstva in zdravja. Imejte se radi, uživajte življenje kolikor je to le mogoče in okoliščine dopuščajo. Podajajte se v avanture ampak vedno z glavo na pravem mestu. Pazite nase in na svoje zdravje ter telo, le enega imate.

2019

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.