Sovražim mraz. Vedno sem ga in vedno ga bom.  Ne maram zime. Nikoli je nisem in nikoli je ne bom maral. Ampak letos se nimam kaj veliko za pritoževati. Danes smo 27 decembra, zunaj pa je nekje 7 stopinj Celzija. Zima po mojem okusu. Nekaj se dogaja s to našo naravo. Opazujem vreme zadnjih nekaj let in vsako leto se zdi bolj bizarno. Zime res niso več to kar so bile 10, 15 let nazaj. Ko je nekje v sredini novembra že pošteno stisnilo in se je potem ta –  za letošnje razmere – arktični mraz vlekel še v drugo polovico februarja. -10 ni bilo nič nenavadnega. Letos termometri -10 še verjetno niti niso dosegli. Za božič sem lahko okoli hiše skakal v kratkih rokavih, brez bolečin in občutkov agonije, ki jo povzroča mraz, ko se dotakne gole kože. Sem že omenil, da sovražim mraz? Ajde, sneg je idiličen. Idealno bi bilo, da zapade kakšna dva dni pred božičem in ga je nato tri dni po božiču že konec.

Nikoli nisem mislil, da se bom kdaj poznega decembra spravil na kolo in ob tem po vsej verjetnosti tudi ne trpel. Kar se tiče zimskega kolesarjenja, sem pussy. Ne prenašam mraza, dihanje mrzlega zraka. Nikoli ni prav kako si oblečen. Ali si preveč, ali pa premalo. Zlate sredine skoraj da ni. Mukotrpno je, če oblečen kot medved nekontrolirano švicaš ob vsakem malem klančku in te potem na polno zebe na vsakem malem spustu. Še huje pa je, če se oblečeš občutno premalo in te zebe praktično skozi celo vožnjo. Ni dobro za motivacijo. Ampak danes bom šel. Rad kolesarim in zaradi vsega poležavanja sem že tečen. Siguren sem, da sem do sedaj, po vsem tem popivanju, prenajedanju in konstantnem mirovanju, kondicijsko pošteno v riti. Vsaj kar se kolesarjenja tiče. Verjamem, da me noge ne bodo ubogale tako kot bi me poleti ali pozno pomladi, ko je že nekaj kilometrov v mišicah. Drugače pa sem dober mesec nazaj še pretekel enaindvajsetko. Ampak bicikel je drug svet.

Do 12.15, upam, da termometer pokaže vsaj 10 stopinj. Zimske kolesarske garderobe pravzaprav sploh nimam. Nase bom nametal več slojev tega kar imam na voljo in vetrovko čez. Bi moralo zdržati. Tole pišem, da me vmes nebi minilo. Ko začneš enkrat preverjati temperaturo, opazovati nebo, tuhtati kaj še imaš za postoriti, to ponavadi pomeni, da ne bo nič in iščeš le izgovore, ker se ti ne ljubi. To brezpredmetno pisanje pa mi daje neko bizarno motivacijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja