Čas, da ponovno izlijem nekaj gneva. To, da mi gre masivno, ogabno oglaševanje na vsakem koraku skrajno na živce ni nič novega. Z reklamami smo bombardirani praktično na vsakem koraku  in povsod. Pri brskanju po spletu, v čakalnici pri zdravniku, v kinu, na poti v službo … Povsod. Divji marketing in pranje možganov ter vsiljevanje različnega sranja potrošnikom dosega nove razsežnosti. Strokovnjaki psihologi, ekonomisti itd. se vsak dan trudijo in raziskujejo nove metode kako bi nas lahko z oglaševanjem še bolj učinkovito nategnili. Ob vseh teh oglasih in skritemu vsiljevanju  se marsikdo počuti slabo. Izgledati moraš tako in tako, imeti moraš ta in ta telefon, kupiti moraš ono, voziti se v tem avtomobilu. Ne dvomim, da podzavestno požremo ogromno reklamnega sranja in to tudi vpliva na nas in naše počutje. Do neke mere verjetno vzbuja celo stres, nezadovoljstvo, anksioznost, depresije itd.

Oni dan sem se peljal proti Celju in na dolgi njivi oziroma letališču Levec, ob cesti, videl, da nekaj kopljejo. Nisem posvečal prav velike pozornosti. Ko se po koncu delovnega dne peljem iz službe je to zame tak lep trenutek sprostitve. Nastavim si kakšen dober štiklc in se mirno peljem proti domu. In potem sem opazil kaj so zadnjič razkopavali. Še več oglasnih panojev seveda. Od Levca pa do Celja je sedaj že kar neokusno veliko billboardov. Nič hudega sluteča potencialna stranka med vožnjo vsem tem oglasom, zaradi količine le-teh, že težko sledi. Toliko panojev so postavili, da mislim, da počasi izgubljajo smisel. In ker eden ni dovolj, so sedaj postavili kar dvojne. In to na razmiku slabega ducata metrov.

Ne dvomim, da s tem marketinške agencije lepo služijo, verjetno tudi lastniki zemljišč, ki pustijo izgradnjo panojev na svoji zemlji. Mene pa skrajno motijo saj v takšni količini močno iznakažejo okolico. Mislim, da bi morale obstajati neke zakonske omejitve glede posega marketinga v okolico. Ne predstavljam si, da bi iste oglasne načine vpeljali recimo na Bohinjskem jezeru ali pa Bledu recimo. Kjerkoli v naravi. Med sprehodom v čudoviti naravi bi ti pogled kvarili oglasni panoji. Na Kredarici vas bo čakal oglas za Lidlovo akcijo na kranjske klobase. Ob slapu Savica vam bodo ponujali sedežno garnituro v Harvey Normanu. Ne bom grozno začuden, če nekega dne pride tudi do tega. Potrošništvo mora biti vedno bolj divje, po zgledu zahoda. Zahteve so vedno višje, torej mora tudi oglaševanje premikati nove meje in dosegati nove razsežnosti absurdnosti.

Med vožnjo rad opazujem okoliške hribe, travnike … naša Savinjska dolina je precej lepa in pestra ter se z lahkoto pohvali z naravnimi lepotami. Ampak zaradi količine oglasnih panojev pogled počasi postaja absurden. S časom bo cela Slovenija postala en velik, ogaben, reklamni pano. Ena velika reklama, ki nas bo ovce skušala voditi v trgovine zapraviti naš denar za stvari, ki jih seveda ne potrebujemo a so nam oglaševalci v podzavest vcepili, da jih.