A bi, ali raje nebi, ali bi … obril glavo namreč. Včasih je bila to stalna praksa. Ko sem bil še bol aktiven, veliko tekel in pa takrat, ko sem bil še bolj ali manj redno brez denarja :). Varčevalne reforme vedno pridejo prav, ko ni rednega dohodka. Simpl je, nič dela, nič sušenja, nič čudnih frizur, nič gelov. Ko mine nekaj let ne-britja, je vedno težek samo prvi rez, potem itak nimaš več izbire. Potem si vesel, super občutek vetra v nelaseh. Dobro se prešvicaš, greš pod tuš, vodo itak tudi v kratko ščetinovje, počakaš nekaj trenutkov in glava je suha. Fen, jebeš fen! Vedno se ti nekam mudi, ko moraš sušiti lase, vedno traja v nedogled. Že nekaj časa spet tuhtam, da bi si spet malo bril lase. Tudi za lasišče je dobro. Seveda sem z poštimano frizuro lušten kot sto mater, ampak čas je, da lase spet malo pokosim. Malo prezračim lasišče. Pravijo, da je treba častiti lase dokler jih maš. Mislim, da s tem nikoli ne bom imel težav.

Prišla je pomlad, sonce, toplota in v paketu tudi aktivnost. Spet veliko tečem in kolesarim. Utruja me stalno šamponiranje, sušenje, gel … vedno znova in znova. Ne bom šel do konca, mi ne paše. Izgledam potem kot, da imam levkemijo, ko je še cela glava bela, sam sem pa že konkretno zapečen :). Lepo na ene 2 – 3 milimetrčke in to je to! Kar grem, preden me mine. Aja, mašinco imam sfukano. Puli lase, ne brije. Dosti sem blodil, grem kar Davorja poklicat, da mi pripravi stroj …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja