Ljudje svoj pogled že tisočletja usmerjamo v nočno nebo in razmišljamo o našem obstoju, smislu, skrivnostih vesolja. Na prvi pogled se zdi statično, a je vse prej kot to. Nebo je živo in zelo živahno, samo opazovati ga je potrebno dovolj dolgo. Vse se konstantno premika, vse je v gibanju. Tako sem tudi jaz na tokratnem dopustovanju na otoku Pašman, vsak dan opazoval nočno nebo. Srkal pivo in gledal v nebo in se čudil. Ali je bilo to na plaži, ali pa iz balkona najinega apartmaja. Pogoji za opazovanje so bili popolni. Čisto nebo brez enega oblaka, brez lune in z relativno malo svetlobnega onesnaženja. Mlečna cesta je bila tako vsak večer vidna s prostim očesom. Ogromno zvezd, utrinkov … Človeškemu očesu je možno videnje do neke meje. Ta meja je kar precej ozka.

Drugače je s fotoaparatom. Če tega ustrezno nastavimo, lahko vidimo veliko več kot sicer. Če je zaslonka dovolj dolgo odprta, lahko sprejme več svetlobe, kar pomeni tudi več videnega. Prikaže se nam ogromno zvezd, ki jih drugače ne vidimo, morda ujamemo tudi kakšen utrinek. In tako sem storil tudi jaz. Nekaj sem se z nočno fotografijo sicer že igral, ampak nikoli kaj resnega. Ker je bila mlečna cesta tako lepo vidna, sem jo zelel videti še bolje, zato sem se odločil, da jo fotografiram. Potem pa sem pomislil, da bi naredil posnetek nočnega neba, njegovega gibanja. Še posebej, ker je bila tako lepo vidna tudi mlečna cesta. Time lapse posnetki so mi bili vedno fascinantni. Veliko časa ujetega v nekaj minut ali sekund. Pred očmi se ti razvije zgodba, ki je sicer precej dolga. Tudi jaz sem time lapse posnetke že delal, ampak nikoli nočnih.

S seboj sem imel svoj aparat Nikon D7000, ki se pri dolgih ekspozicijah dobro obnese. Pri relativno visoki ISO občutljivosti producira malo šuma, kar je super za nočno fotografijo. Za fotografiranje nočnega neba je pomemben svetlobno zmogljiv objektiv ( nekje minimalno 2.8 ), stativ oziroma tripod, DSLR aparat, ki premore tudi večje ISO vrednosti (minimalno 3500). Več o nočni fotografiji bom pisal v enih izmed naslednjih blogov. Za spodnji video sem uporabil svojo vsestransko Sigmo 17-70 mm, 2.8 katero bo potrebno počasi zamenjati saj je konkretno dotrajana. Kar mi je zelo všeč je, da ima Nikon D7000 že vgrajeno možnost intervalnega fotografiranja. V meniju lahko nastavimo interval in ostale nastavitve.

Sem pa tokrat naredil veliko napako. Doma sem pustil tripod oziroma stativ. Ampak si ne zamerim, saj nisem vedel, da bom delal nočne posnetke. Te napake ne bom več ponovil, od sedaj naprej gre vedno z menoj. Povsod. Ampak sem improviziral. Aparat sem namestil na balkonsko polico in ga malce privzdignil z manjšo škatlico. Ker je vsako noč precej pihalo, sem aparat zavaroval tako, da sem ga zavezal na ograjo s kablom mojega iPhone-a. Za primer, če bi padel. McGyver style.

Zadeve sem se lotil prvič in precej površno saj se je ideja rodila spontano, ob pločevinki pira in opazovanju neba. Zato tudi ostrina ni takšna kot bi lahko bila, pa kompozicija itd. Ideja je bila, da bi posnel premikanje mlečne ceste, no ujel sem jo le malo saj sem napačno ocenil smer gibanja (verjetno je tu imelo tudi pivo prste vmes hehe). Tudi te napake več ne ponovim. Teh video posnetkov – mnogo neprimerljivo boljših – je sicer na internetu malo miljardo, ampak vseeno, ni še mojega. Ko nekaj narediš sam je čisto drugačen občutek, ne glede na to, da je bilo že neštetokrat videno.

Nastavitve aparata so bile sledeče. Interval zajema fotografije sem nastavil na 55 sekund pri zaslonki 2.8, ISO 3500 in goriščni razdalji 17 mm, torej nekje 27 mm, če upoštevamo crop. Imel sem vključeni funkciji za zmanjševanje šuma – High ISO NR in Long exposure NR. Ti dve nastavitvi precej podaljšata čas procesiranja fotografije zato je pomembno, da je interval zajema daljši od časa procesiranja. Kadar to ni mogoče, je ti dve funkciji dobro izključiti, kar bistveno zmanjša čas procesiranja. White balance sem nastavil na vrednost 3570 Kelvinov. Tako sem dobil bolj hladne tone, kar sem tudi želel. Kasneje sem v Lightroomu white balance spremenil na vrednost tunstgen, kar mi je dalo željen rezultat. Fokus sem nastavil seveda na manual (ročno) in zavrtel obroč na vrednost neskončno. To je dalo približno dober rezultat. Kasneje sem izvedel kako natančno fokusirati ponoči. Tokrat žal prepozno :). Morda v enem izmed naslednjih blogov. Zadevo sem zagnal in šel spat.

Zjutraj pa sem opazil, da je vmes crknila baterija in je zajelo nekje 430 posnetkov. Od tega jih je bilo nekaj neuporabnih saj so se mimo vozili avtomobili in pokvarili ekspozicijo. Tudi napake s prazno baterijo ne bom več ponovil :).  Ostalo mi je 399 dokaj uporabnih posnetkov katere sem potem sestavil v video. Vse sem fotografiral v RAW formatu, tako da sem kasneje nad fotografijami imel kar največ nadzora pri obdelavi. Čeprav sem bil na otoku, je vseeno videti sledi svetlobne onesnaženosti.

Video sem kreiral s programom LRTimelapse 4. Zelo dober program za time lapse. Nudi zelo preprost uvoz frameov oziroma fotografij iz Lightrooma kar močno olajša delo. Ko je bil video končan je bilo vidno še vseeno kar nekaj šuma, ki me je motil. Zato sem video prenesel v Adobe Premiere in uporabil super uporaben filter Neat video. Gre za plugin, ki nam omogoča odstranjevati šum. Zares super plugin in must have za vsakega, ki se ukvarja z videom.

Več o nočni fotografiji se bom verjetno razpisal v kakšnem naslednjem zapisu. Definitivno sem se za to vrsto fotografije  zagrel, tudi zelo zanimivo je ter predstavlja izziv. Iskanje fokusa v čisti temi ni najlažje (oziroma je lahko, če imaš live view hehe). Zagrel sem se tudi za time lapse posnetki. Imam že nekaj novih zanimivih idej. Več o tem morda kdaj prihodnjič.

No, nastalo je tole kratko skropocalo :). Priporočam ogled v HD.