“Bogati nočejo, reveži pa ne morejo …” je  stara mama zoper protestirala med gledanjem Državnega Zbora, ko je bilo govora o potrošništvu. Seveda je izjava precej smešna in za lase privlečena a do neke mere morda celo resnična. Velikokrat drži, da premožnejši ljudje z denarjem ravnajo bolj razumno, so bolj “šparovni” in ne prakticirajo toliko brezglavih nakupov. Od tod lahko včasih tudi sklepamo, zakaj so premožnejši.

Malo o brezglavih nakupih. Vsi jih dobro poznamo. Vsi smo že kdaj kupili kakšno stvar, ki nam ne koristi praktično nič, od katere nimamo praktično nič in je v bistvu sploh ne potrebujemo. Seveda pa je izgledala lepo, dizajn je bil svež, vsi so jo imeli, predstavljala je nekakšno mejo med biti “new age” in kul ali pa biti zagamani kmet, ki še vedno pere svoje cote na roke (kmet naj se ne vzame kot žaljivka, ki bi se nanašala na kmetovalce). Zdi se mi, da največ brezglavih kupcev pripada srednjemu sloju prebivalstva. Živijo udobno, redno delajo, malce šparajo, da si privoščijo tisti dopust enkrat na leto, imajo dober avto srednjega razreda … nič jim ne manjka, a nikoli nimajo občutnega viška. Ujeti so v rutino. Spomnim se, ko so pri kolegovih sosedih nabavili čisto nov avto. Bil je seveda atrakcija in je vsak dan znova in znova bodel oči kolegovih staršev. Napočil je dan, ko so ga tudi pri njih nabavili in jing-jang je bil znova vzpostavljen. Ravnotežje je bilo zopet usklajeno. Če pomislim, imeli so nekaj let star avto, ki je odlično služil in je bil popolnoma ohranjen a so kupili novega. Zakaj? Pa smo pri brezglavem potrošništvu, v tem primeru pogojenem z željo po razkazovanju svoje moči, luksuza, kdo ima večjega. To lahko v naravi vidimo na vsakem koraku. Morda bi se ta denar dalo investirati pametneje.

Lep primer so mobilni telefoni. Dostopni so bolj ali manj večini. Veliko mobilcev je danes izredno zmogljivih in ponovno upam trditi, da večina prebivalstva ne izkoristi niti 50% vseh zmogljivosti, ki jih danes nudi povprečen telefon. A kljub temu požrtvovalno letamo za novimi, dražjimi modeli, z več funkcijami, čeprav jih ne bomo nikoli povsem izkoristili in nam bi v bistvu star telefon še povsem dobro služil. In tu ne gre za male denarje. Telefoni velikokrat stanejo slabo delavsko plačo!

Šokantni so mi bili posnetki potrošnikov ob izidu iPada. Kilometrske vrste pred trgovinami, kampiranje, gužvanje in čakanje s svojim težko pridelanim denarjem v rokah, da ga lahko izročijo svojim korporacijskim bogovom. Trgovine so spominjale na nekakšne templje, kjer so se zbirali ljudje in bili pripravljeni čakati v dobrem in slabem, soncu in dežju, samo da so dobili svojo odrešitev. Svoje Kristusovo telo. V tem primeru je iPad Kristusovo telo. Tu človek res reče WTF!? Ali pa klavrno rivalstvo ob razprodajah kjer ljudje razfukajo trgovino, pojavi se celo nasilje, pretepi, da bi dobili nekaj kar morda sploh niso imeli namena kupiti in še manj potrebujejo. Je pa poceni in znižano. Pred kratkim sem dobil službenega MacBooka in me je navdušil. Čudovit stroj, ki olajša delo in deluje brezhibno. Definitivno sem za vedno spremenjen glede nakupa računalnika in mp3 predvajalnika. Od Appla več ne odstopam.  Ampak spet, nikoli nisem razumel te človeške evforije za Applom. Mislim v tem kontekstu, da človek kupi recimo iPod za katerega je dal 160 eur, naslednje leto pride ven iPod nove generacije. Stari iPod je še povsem funkcionalen, baterija drži super, vse je tip top a vseeno oseba kupi iPod nove generacije. Zakaj za vraga? Čemu dati novih 160 eur, ko pa ti leto stara zadeva dela popolnoma odlično. Čemu to “zbiranje” dragih gedžetov? Nekdo bo morda rekel, da pač nisem fan tehnologije, da sem out … ampak je v tem letu tehnologija res toliko drastično drugačna v tem mp3 playerju? :D Če razumno gledamo, ali se res splača kupovati novega, če je star v polni formi?

Višji sloj si seveda lahko brez težav privošči občasne brezglave nakupe. Srednji sloj vztrajno tekmuje in želi maskirano prikazati svoj “višji” status. Krediti, lizingi, hipoteke … you name it! Imeti oblečenega Armanija v družbi višjega sloja ni nič posebnega, imeti Armanija oblečenega v srednjem sloju pa ima nek čisto drug pomen. Seveda smo vsi do neke mere enaki. Tako so nas z leti programirali. Zapravljajte, zapravljajte! Rabite to, rabite ono! To niso teorije zarote, dejstvo je da medijska industrija zastruplja razum človeštva. Znova in znova na vsakem koraku nas programira po svojih merilih in standardih. Neslišno ljudem vsiljuje v glavo, da nekaj potrebujejo, da so vedno lačni in nenasitni, da delujejo nerazumno kar se tiče potrošništva. Začne se zelo zgodaj v času otroštva. Z igračami, pozneje z oblačili in raznimi dodatki … Želje so nezaznavno vsiljene v naše betice. Seveda narava človeka, tekmovalnost in želja po biti alfa, stvari samo potencira. To ni nič novega, to poznamo že od kar je naš veliki praoče lepega soseda s kolom treščil po glavi in tako dobil najbolj hudo bejbo v jami ter postal avtoriteta. Predmeti ne osrečujejo ljudi, oziroma jih površinsko osrečijo le za nek trenutek. In malo jih je, ki se tega dobro zavedajo in temu uspešno kljubujejo. Denar je šel, trenutek je izginil, reč je pozabljena. In tako gre znova in znova. Dejstvo, da so v samem vrhu prodanih zdravil v farmaciji ravno antidepresivi ni lahko spregledati še manj zanemariti. Ker je ta svet vsak dan bolj nor, ker je tempo življenja vsak dan hitrejši in ker človeški organizem ni bil grajen za takšen tempo, velikokrat pride do kolapsov, samomorov … ker ni časa, da bi človek šel v naravo, hribe ali kamorkoli, da bi si uredil misli, se spočil in za nekaj dni odvrgel breme stresa iz svojega prsnega koša, gre raje v trgovino po novo televizijo, ipod … in si kupi 2 dni zadovoljstva, ki mu ga nova pridobitev nudi. Ampak kam bo to peljalo? Organizmi so se vedno s časom počasi prilagajali naravi in spremembam. To je evolucija. Ali se bo evolucija nadaljevala tudi pri človeku in se bo prilagodil stresom, hitremu tempu tako, da bo to nekaj povsem normalnega in čisto nič obremenjujočega za človeka? Dejansko smo vsi isti, vsi imamo to v sebi. Normalno je, da bi vsak rad dobil nekaj kar si želi ceneje. Samo, da nekateri to ponesejo na naslednjo raven in zadeva dobi povsem nov pomen. Kaj je normalno in kaj ni, pa presodite sami.

Dovolj, bom nehal! Spodaj pa nekaj vizualnega materiala za lažje dojemanje kaj mislim povedati.  :)