Specialka

8.avgust.2015 | Igor

Nič se še nisem pohvalil, da imam sedaj tudi specialko! Mislim, da je bilo nekje februarja, ko sem jo nabavil. Rabljeno, za 500 eur, preko Bolhe. Bila je dobra kupčija za ta denar. Ne rabim neke pregrešno drage zadeve. Vsaj zdaj še ne. Vedno mi je bilo smešno, ko sem videl kakšnega konkretno zavaljenega tipa z ogromnim trebuhom, kako se komaj kaj premika na kakšnem pregrešno dragem s-worksu ali kakšni podobni dragoceni mašineriji. Seveda oblečen v oblačila, ki so vredna več kot moje kolo.

Namen je bil, da bom z njo treniral toliko, da bi bil bolje pripravljen na novo sezono gorskega kolesarjenja. Do sedaj sem kolesaril samo po hribih. Torej, za tisti vmesni čas, da nabijem nekaj kilometrov in noge pripravim na sezono. Gradnja baze in te fore. In pa seveda tudi, da jo tu in tam mahnem na kakšno daljšo turo. Ampak kaj se je zgodilo? Malo več kot eno leto že nisem sedel na gorsko kolo! Samo specialka. No, sedaj kakšen mesec ali mogoče slaba dva, sem imel vse na off. Nič se mi ni ljubilo. Bolje je bilo sedeti v bifeju in srkati pivo, bildati kilograme.

Specialka Ridley

Sedaj vozim samo še specialko. Prirasla mi je k srcu. Super občutek je, ko lahko v precej kratkem času narediš precej velike razdalje. Všeč mi je ta svoboda, ko premaguješ kilometre. No, tudi na gorskem kolesu je precej svobode, pa še v stiku z naravo si. Ampak na gorca se ne morem več spraviti, vedno najdem nek brezzvezen izgovor. Po službi veliko raje grem na cesto. Dobro leto nazaj sem imel z gorcem na Celjsko kočo svoj najboljši čas nekje 33 minut. Letos sem – po ne veliko treniranja – isto progo spravil s specialko na 30 minut in nekaj sekund! Če nebi potem padel v obdobje brutalne lenobe, bi verjetno prišel pod 30 minut ( kar seveda ni nek občudovanja vreden čas ). Ampak tudi to pride še na vrsto.

Davor in jaz - LogarskaUgotovil sem tudi, da se rad vozim v skupinah. Fajn je, ko se lahko skriješ tudi v zavetrje, ko te začne matrat. Najlepše pa je, ko padeš v tisti trans in potem samo še leti. Kot hipnotiziran obračaš pedala in si v nekakšnem nirvana stanju. Kot kakšen stroj. Najdaljša pot letos je bila do Logarske doline. Z Davorjem sva jo prevozila v 4 urah. Tja in nazaj. Ni ravno nekaj, ampak ni bil namen podirati rekordov in sva s časom bila zadovoljna. Ciljev je letos bilo kar precej, a kot sem napisal, malce sem malce zafrknil s to svojo pavzo. Upam, da nama še letos uspe realizirati vsaj turo do morja. Z Davorjem rad kolesarim. Všeč mi je, da zna biti tudi tiho in, da je obziren do drugih, se zna prilagoditi njihovim zmožnostim in ne tečnari. In, da zna tudi diktirati dober tempo. Sovražim ljudi, ki med vadbo kar naprej samo govorijo in govorijo in govorijo. Vrže me iz ritma.

Davor je precej zanimiva zgodba. V slabem letu je dec izgubil nekje 15 kilogramov. In, če sem ga lani še jaz gnal s kolesom po hribih, letos goni on mene. Pojedel me je. Čestitke Davor! Tudi sama miselnost se mu je malce spremenila. Če je še lani užival le v lagodni vožnji in ni nikoli pritisnil do daske, je letos drugače. No, do daske še vedno ravno ne gre. Sem prepričan, da bi lahko iz sebe iztisnil še več. Se pa sedaj rad tudi malce pomatra. Za dopust si je letos umislil precej pogumen izziv. Stelvio -> Mortirolo -> Alpe d’Huez -> Mont Ventoux. Pizdi me, ker jaz tega letos ne morem. Hudiča, tudi jaz moram izgubiti nekje 15 kilogramov.

Letos na gorca ne sedem, naj počiva. Preskočil sem tudi Salzkammergut Trophy! Naslednje leto pa se mu definitivno ponovno posvetim. Z nekje vsaj 10 kilogrami manj! Seveda v kombinaciji s specialko. Specialka je res super stvar.

Objavljeno v sobota, avgust 8th, 2015 ob 09:30

2 komentarjev

  1. Marko pravi:

    Jaz sem si lani samo sposodil od kolega, pa me je takoj po par testnih kilometrih potegnilo noter. Občutek sem imel, da sem hitrejši za 50% od gorca, skoraj da letim. V 2. poizkusu sem svoj čas na Sleme iz tekme z gorskim kolesom potolkel za minuto. No, tega sem potem tudi letos z gorcem potolkel za 2 minuti, na račun 20 kilogramov manj :)

    Imel sem dejansko že kupljeno specialko iz bolhe, samo iskat bi jo moral it, potem pa so se stvari malo drugače obrnile, ker sem se podal v nakup stanovanja. Želja in hrepenenje pa sta še vedno. Ko si malo finančno opomorem. Letos pa si jo bržkone spet sposodim, vsaj za maraton Zelene doline (http://www.zelenedoline.si/kolesarski_maraton) – vabljena tudi ti in Davor.

  2. Igor pravi:

    Zlo se pozna ja. Res zna leteti zadeva. Ce pa si dal sol se 20 kilogramov pa tako ali tako mora letet. Jaz jih moram vsaj ene 15 dati dol pa bodo doloceni rezultati popolnoma drugacni. Ce letos ne mores nabavit, bos pa naslednjo sezono ane.

    Na zelene doline gremo pa skor 100% tako da se verjetno kaj vidimo ja. ?

Dodaj komentar




  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.