Transformacija (prijetno presenečenje)

8.februar.2011 | Igor

Danes je res čudovit torek. Prešernov dan, doma smo, sonce sije, toplo je. In to februarja. Kot nalašč za kolo, nekam v naravo. Seveda sem bolj solo tip človeka a sem danes šel gonit s prijateljem. Zelo prijetno me je presenetil. Dokazal je, da je moč volje in trdno zastavljenega cilja najmočnejša sila, največji motivator. Moč je enormna. Spomnim se ga ko je pred približno letom dni bil druga oseba. Neaktiven, nezainteresiran, ni jebal kaj se dogaja tam zunaj, nikoli prav cenil sonca, vdiha polnega zraka … lahko bi rekel, da na nek način ni cenil sebe. Ko se mu je nabralo dovolj in se je začel svojega gneva zavedati do te mere, da je sprevidel, da tako več ne gre, je pljunil v roke. Velikokrat rečemo, to bom naredil! In potem ni nič iz tega. No, v tej zgodbi pa sem prijetno presenečen, da se je človek transformiral za 90%. Ne dvomim, da se mu je tudi kvaliteta življenja povečala za ravno toliko.

Spomnim se, ko sva prvič šla na bližni hrib in je po 10 minutah praktično ničnega napora bil zasopel do skrajnosti. Samo debelo sem gledal, vraga, ali je to sploh možno. Tako mlad človek in tako v kurcu!? Dolga bo tale pot sem si mislil. Po približno mesecu mu hrib ni predstavljal več ovire. Telesno oziroma fizično se ni transformiral, se je pa do neke mere pričel transformirati mentalno. Ugotovil je, da dela nekaj dobrega zase. Šel je v fitnes in roko na srce, vsi smo mislili, da iz tega ne bo nič, da gre le za trenutno navdušenje. Vsi smo to mislili, in tisti, ki pravi da ni, laže. Dnevi so tekli, kilogrami so se izgubljali v potu, ki je kapljal ob spremljavi precej napornih vaj. Vztrajnost in napredek sta ga transformirala. Spremenil je miselnost, dvignil svojega duha in začel ceniti svoje telo. Pohvale vredno. Do danes je shujšal res opazno.

In danes sva šla gonit. Prijetno sem bil presenečen, ko sem videl, da ga kolesarjenje v isti hrib, ki sva ga leto nazaj pešačila in je zraven umiral, sedaj navdušuje. Ne predstavlja mu kazni, muke ampak užitek. Kondicijsko se je nadgradil res za 90%. Kar hočem s to zgodbo povedati je, da je moč misli res najmočnejša sila kar jih obstaja. Trdno zastavljeni cilji, volja in predanost. Tako se ruši zidove, tako se pride tja kamor jih večina nikoli ne pride. Disciplina je lepa čednost. Sicer bralcu ta zgodbica ne pomeni nič, a gre res za lepo, življensko zgodbo polno vidnega uspeha. Vsak zmore, če se le potrudi. Zlobni jeziki bi rekli: “kaj pa je to, pač je shujšal ... ” a gre za veliko več kot le hujšanje. Gre za preobrazbo duha in telesa. Šport zdravi duha in telo. Rekreacija je naravni antidepresiv. Mislim, da bi psihoterapevti bili pol manj zasedeni, če bi vsak dejansko kaj naredili zase. Premalokrat so ljudje sami s sabo, v stiku z naravo. Premalokrat se poglobijo vase in se skušajo zares spoznati. Dobra rekreacija človeka resnično zbljiža s samim sabo. Ko vidi napredke in prične tekmovanje s seboj, se prične resnično spoznavati. Nauči se prisluhniti telesu. Prijatelju pa čestitke, presenetil je, lahko je vzor veliko ljudem. Ponavadi ne hvalim ljudi a tole me je res prijetno presenetilo in je vredno pohvale. :)

Objavljeno v torek, februar 8th, 2011 ob 15:40

Trenutno ni komentarjev

Dodaj komentar




  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.