Sobota zjutraj, sonce sije, toplo je, naspan, nasmejan. Nekam bo treba iti. Ne vem zakaj, ampak na misel pride Arboretum Volčji Potok. Kar nekaj časa je minilo od kar sem nazadnje bil tam. Potem sem se ugotovil zakaj sem se spomnil nanj. Nekdo mi je pred dnevi omenjal nekakšno razstavo dinozavrov v naravni velikosti :). Nekako me to ravno ne gane. Sem pa željan dolgega sprehoda po toplem soncu. Pokličeva še prijatelja in njegovo bolšo polovico in stvar je dogovorjena.

Preden sem šel od doma sem še nekoliko okleval ali bi vzel fotoaparat ali ne. Nisem ravno pristaš kičastih fotografij rožic in kadrov kjer so ujeti turisti neizogibni. Ampak ok, bom vzel. Če že ne drugega, bom slikal nas, za v album. Presenetilo me je, da pravzaprav ni bilo tam skoraj nobene rože. Očitno je vrhunec naslade že odcvetel. Veliko pa je bilo zelenja. Priznam, da mi je prijalo sproščeno škljocanje z aparatom. Za dolge sprehode je Arboretum super. Lepo preživet dan in spoznanje, da so bili dinozavri prekleto velika bitja :). Ko smo vse obdelali pa se je bilo seveda potrebno še nasititi. In kaj je lepšega od žara, čevapčičev in mrzlega pira!?