Po dolgem času še malo pritoževanja. Oni dan sem nabavljal zelenjavo in se ob izhodu iz trgovine tokrat opazil koliko plastike nesem domov poleg nekaj kosov zelenjave. Dobri supermarketi nudijo vse kar ti srce poželi; vzameš vrečko, nadevaš vanjo kose določene zelenjave ali sadja, položiš na tehtnico in nekaj sekund, med stotinami gumbov, zmedeno, skoraj mrzlično iščeš pravega. Nato mašina bruhne nalepko, ki jo pokneš na vrečko. Potem ta postopek ponavljaš tako dolgo, kolikor različnih tipov zelenjave ali sadja želiš. Na policah je še več živil, ki jih mogoče potrebuješ in so v plasticni embalazi. S kupom vrečk prideš do blagajne kjer po končanem nakupu vse skupaj spraviš v veliko vrečko. Ko prideš domov, s seboj privlečeš še zajeten kup plastike, ki bo romala v smeti. V še večjo vrečko, kakopak.

In, ker dnevno nabavlja tisoče ljudi, kupujejo v stotinah trgovin in zlagajo v vrečke. Koliko plastike, ki bo šla v smeti je to na dnevni bazi? Če bi nekdo naredil približno analizo, ki bi podala količino v tonah, bi podatek bil verjetno grozen. Sicer super, da obstaja recikliranje in verjetno(?) vsa ta plastika doživi takšno ali drugačno reinkarnacijo – mogoče je vrečka v katero sem polagal solato zdaj od nekoga pregrešno draga ura; ampak to je še vedno ogromno nepotrebne plastike. Že samo malo manj ekscesna uporaba teh vrečkic bi verjetno privedla do neke imaginarne cifre izražene v tonah, ki bi govorila v prid manj plastičnih odpadkov.

Prekleto na živce so mi pričeli iti ti kupi vrečk, ki se kopičijo. Če je možno, zdaj raje uporabim eno vrečko v katero spravim vso zelenjavo in nanjo nalepim nalepke s kodami različnih kosov, ki jih bom kupil. Ne samo to, da je boljše za planet, tudi bistveno manj navlake bo doma.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja