Christopher McDougall – Rojeni za tek

15.oktober.2014 | Igor

Rojeni za tekNa to knjigo sem naletel oni dan v Ljubljanski Mladinski knjigi. Že takoj, ko sem prebral opis sem vedel, da jo želim prebrati. Kar se tiče gorskega teka in ultra maratonov, sem bil vedno zelo ponižen in s spoštovanjem gledal na ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Izredno zanimivo mi je brati oziroma poslusati njihove zgodbe (Jure Robič). Potrebno je veliko discipline, predanosti in morda tudi notranjega miru.

“Zakaj me bol stopalo”  je bilo vprašanje, ki je vodilo v začetek te izjemne dogodivščine in je na nek način krivo za nastanek te knjige.. “Zakaj me boli stopalo? Ker ti tek škodi. Zakaj mi tek škodi? Ker te boli stopalo.” Takšne odgovore je avtor dobival s strani vrhunskih športnih zdravnikov, ko je potožil, da ga močno boli stopalo, kot posledica teka. Ta vprašanja so avtorja peljala v iskanje Caballa Blanca, v skrivnostni svet starodavnega plemena, ki živi v vrhovih popolne divjine Bakrenih kanjonov v Mehiki. Plemena Tarahumare. Caballo Blanco je bil belec iz Kalifornije, ki se je podal na pot globoko v Bakrene kanjone, da bi živel med Tarahumarami. Njegova goreča vizija je bila organizirati dirko na ozemlju Tarahumar.

McDougall nam pojasni kako so dejansko ta plemena sicer daleč za nami, a v istem mahu tako daleč pred nami. Fizično in duhovno. Ne poznajo nasilja, srčnih bolezni, visokega krvnega tlaka, vojn, sladkorne bolezni, vnetih pokostnic, nasilja nad ženami, korupcije, debelosti … Te težave več ali manj težijo predvsem “naprednega” človeka. Veljajo za ene najsrečnejših in najbolj žilavih ljudi na svetu. So izjemni tekači. Brez premora naj bi bili zmožni teči tudi po 300 milj! To je enako 12 maratonov. In kar je najbolj fascinantno. Brez muk. V tem uživajo kot otrok uživa v razposajeni igri.

Dr. Dale Groom je v svoji raziskavi zapisal, da verjetno vse od antičnih Špartancev ni bilo ljudstva, ki bi dosegalo takšno raven fizične moči. Zanimivo pa je, da živijo povsem preprosto, jedo povsem preprosto oziroma zelo skromno. Nimajo nobenih ultra naprednih športnih copat in vložkov a vendar dosegajo nepredstavljivo. Avtor se sprašuje kako je možno, da ne poznajo tekaških poškodb kljub temu, da imajo le izredno primitivno opremo kot so sandali.

Govorimo torej o najboljših ultra tekačih na svetu. Tek je njihov način življenja. Tek ni le šport, cilj po zmagah in denarju, kot ga vidimo ljudje. Je nekaj kar nam je dano že v otroštvu, kar nam prinaša veselje, varnost in ljubezen. Nekaj kar nam je kot ljudjem omogočalo da smo preživeli, se razvijali. Knjiga je čudovito napisana in te “potegne” vase, da je ne odložiš več zlahka. Celotna zgodba je precej inspiracijska in motivacijska. Prisili te, da tek in nasploh človeka pogledaš še iz drugih, zanimivih zornih kotov. Branje tega dela priporočam vsem, definitivno pa tekačem, ki jih bo zadela dodatna doza motivacije. Morda po tej knjigi, bosih nog zavijejo iz asfalta v gozdove.

Objavljeno v sreda, oktober 15th, 2014 ob 19:24

Trenutno ni komentarjev

Dodaj komentar




  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.