El Camino del Norte – živci, živci!

11.september.2012 | Igor

“A veš tist občutek, ko se zavedaš, da te drugi dan ne bo več doma, v svoji domovini in, da te jutri čaka precej dolga in razburljiva avantura. Ko po mislih divja miljone vprašanj, dvomov, pričakovanja in navdušenja. Spati ne gre. No, to!”

In je le prišel čas, ko se bo celotna zadeva počasi odvila. Tudi midva sva dočakala svoj dopust. Teh nekaj mesecev je minilo presenetljivo hitro. Ko sedaj pomislim za nazaj, vidim kako naglo sva s Tomažem sprejela odločitev, da se podava na to pot. Brez nekega načrtovanja. Najprej je bila sicer v planu Francoska pot a se nisva odločila zanjo, saj je baje precej nagužvana in turistična. Pa tudi lepot naj nebi nudila takšnih. Sedaj torej pade El Camino del Norte. Kar pomeni, da se pot prične v Franciji, blizu meje s Španijo. Iz Francoskega mesta Biarritz štartava. Pot se konča v mestu Santiago de Compostela a sva se odločila, da narediva še približno 200 km več in greva še do mesta Fisterra, ki je nekdaj veljal kot konec sveta. Od tam naju potem še čaka vrtenje pedal do mesta La Coruna, kjer je tudi letališče iz katerega se vrneva nazaj domov. Vsega skupaj je skoraj 1000 kilometrov poti. Do nedavnega se nisem nič sekiral. Približno 2 tedna nazaj pa me je pričelo malce skrbeti. Predvsem teren, dnevne višinske razlike … Časa za ta podvig imava 15 dni. Resnično upam, da nama uspe.

Ko sem malce podrobneje analiziral celotno pot, sem kmalu ugotovil, da ta ni lahka saj se giblje po precej hribovitem območju. Torej bo kar naporno. In, če sem odkrit, tudi treniral nisem skoraj nič ” … prekleti idiot si lahkomiselno jemal, sedaj bodo pa noge pekle in rit bolela …”. Ampak sedaj je kar je, jutri zjutraj odrineva. Novi pustolovščini naproti. Več ali manj je vse spakirano in pripravljeno. Upam, da se med transportom kaj ne zalomi saj se po navadi s prtljago na letališčih dela kot z drekom. Res si ne želim v Franciji odpreti škatle in videti, da je moje kolo uničeno zaradi šalabajzerjev. Tudi “tazadnja” bo kar precej trpela saj ravno ni vajena takšnih obremenitev in zlorabe s strani kolesarskega sedeža hehe. Jutri zvečer prispeva do Biarritza kjer bova prespala na obali, v šotoru. Zagotovo se obeta velika avantura. Dopust ne bo potekal ravno ležerno, bo pa poln novih dogodivščin.

Malo me že matrajo živci. Iz terena bom blogal kadar in koliko se bo le dalo, upam, da vsak dan. Tudi slike, seveda.

Tole pa je še zadnji zapis na to temo iz domovine :).

Aja, pa še opis poti (Northern/Costal way).

Nos vemos más tarde! :)

3 komentarjev

  1. Ales pravi:

    Srečno pot! Pa čimveč dogodivščin, tistih ta-dobrih :)

  2. Alja pravi:

    Wawwww – to bo norooo! Ziher! In ful zgodb za vnuke:) Uživita na polno. Pa čim manj ritnih žulov :)!

  3. jože pravi:

    Jaz sem pa mislil, da je to romarska pot.

Dodaj komentar




  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.