Od nekdaj sem simpatiziral z grafiti. Vedno so privabili moje oko. Če je grafit kreativen in izrazen z neko vsebino, v njem ne vidim načrtnega vandalizma in uničevanja lastnine. Grafiti so del urbane in tudi ne-urbane kulture, umetnost outsiderjev, tistih, ki javnosti kričijo svoje poglede, izražanje. Nekateri potrebujejo zgolj pozornost. Na prvi pogled v naših življenjih ne predstavljajo popolnoma nič, a če se malo zamislimo, vidimo, da se za grafiti skriva veliko več kot le nekaj barve na betonu. Polepšajo dan, lahko ga tudi poslabšajo :), dajo misliti, šokirajo, razbijejo monotonost vsakdana, nekako nas vedno pripravijo do tega, da premaknemo misli v tek in se kot radovedni otroci sprašujemo kakšna je zgodba je zadaj. Včasih so nekakšni pobudniki, ki sprožijo našo podzavest k procesiranju. V vojnih razmerah so na primer lahko pobudniki poguma, samozavesti ali pa imajo obraten namen in strašijo, ponižujejo, perejo možgane. Kadar je nezadovoljstvo, ljudje opozarjajo z grafiti, kadar je blaginja in veselje, ljudje to delijo z grafiti. Vedno in povsod so. Od kar obstaja človek, obstajajo grafiti. Torej lahko sklepamo, da je človek že od nekdaj čutil potrebo po izražanju. Seveda ne toleriram gafitiranja po novih fasadah in po starinskih ali kulturno zaščitenih površinah. Ne govorim v grafitih kot so: Micka ljubim te, Jebeš terorizem … se pravi nesmiselnih čečkarij. Čeprav tudi ti so plod neke potrebe po izražanju. Vsaj od nas je že kdaj kaj nakracal na zid. 100% pa smo vsi kracali po šolskih klopeh in izražali svojo najstniško upornost, pripadnost.

Pred nekaj časa sem si ogledal dokumentarec Exit Through the Gift Shop. Thierry Guetta je Američan francoskega porekla, ki je bil obseden s snemanjem filmskih posnetkov. Vedno je bil občudovalec uličnih umetnikov in je nekega dne prišel na idejo, da bi pričel snemati umetnike pri svojem ustvarjanju. Eno največjih imen v domeni ulične umetnosti je zagotovo Banksy. Anglež, ki ljudem jemlje sapo. Njegova dela je  moč videti po vsem svetu, njegova predanost in kreativnost pa ne pozna meja. Seveda je samotar in nihče ni in še danes ne ve je. Ok, obstajajo redke izjeme. Thierry je postal z njim obseden in si je zadal življenjski cilj, da ga najde in z njim sodeluje. In tako je Banksy našel njega. S časom  mu je svetoval, da iz vseh posnetkov naj sestavi film, ki ga seveda tudi je. Videli so, da ni kaj prida ustvarjalec filma, zato je Banksy vzel material v svoje roke in ustvaril omenjen film. Dosti teženja, res priporočam ogled. Odličen dokumentarec, ki te popelje v svet ulične umetnosti. Ok, malo off topic, gremo dalje … :)

Ulična umetnost je v svetu našla tudi pot v galerije. Nekateri so svoja dela celo skrivaj obešali na stene velikih galerij. Velika imena kot so Banksy, Mr. Brainwash (Thierry) … so imeli razstave kjer so se njihova dela prodajala za vrtoglave vsote denarja. Tu posebej blesti Thierry, ki je vse to popeljal na višjo raven marketinga, ko je priredil svojo veliko razstavo Life is beautiful. Prodal je toliko svojih del, da je postal milijonar. Mnogim se je pojavilo vprašanje ali dela svoja dela izključno z namenom bogateti. Gigantske cene je določal kar iz glave, na pamet. Veliko del se je zdelo povsem nesmiselnih a še vedno so dosegala ogromne prodajne cene. Ulična umetnost je dobila povsem nove razsežnosti in se na nek način vedno bolj uveljavlja tudi v svetu splošne umetnosti.

Ok sedaj pa zares. To the point! Kaj me je pripravilo do pisanja tega  zapisa …

Nekaj časa nazaj sem se sprehajal po Celju in v okolici občine videl čudovit stencil grafit. Avtor je izražal svoj pogled na kapitalizem. Seveda je bila ideja precej realna in dosti na mestu. Grafit je bil preprost in čudovit. Ni šlo za nekakšno čačko brez pomena. Ne dvomim, da je pritegnil ogromno pogledov in sprožil ogromno sivih celic k razmišljanju. Bil je opazen. Nekaj dni nazaj sem se tako ponovno sprehajal po mestu s svojim dekletom in videl, da je grafit prepleskan. Ok, pač so ga prepleskali, nič čudnega. Ampak potem sem pogledal malo naprej in videl par metrov naprej, na isti steni popolnoma nesmiseln, ogromen “grafit”, ki je izražal sporočilo “Nova vas podzemlje”. Samo grd, črn napis brez vsakega smiselnega sporočila in brez kančka estetike. Torej grafit v smislu Micka ljubim te. Ta grafit vem, da je na tej steni obstajal že preden je bil ustvarjen grafit, ki je izražal pogled na kapitalizem. In glej, prepleskali so samo tega, ki je izražal avtorjev pogled na sistem.  Samo tega so cenzurirali. Potem se pojavi vprašanje, kam gre ta država. Kje je potem tista pravica do svobodnega izražanja. Razumel bi, če bi prepleskali oba grafita, to bi bilo povsem normalno in sprejemljivo. Tako pa so grdo čačko pustili, nekaj čudovitega, sporočilnega pa izbrisali, ker je prikazovalo kanček kritičnosti in realnega pogleda na nek sistem. Zgleda, da je res vse še samo na pranju možganov, nadzoru in pohlepu. Očitno “Nova vas podzemlje” ne predstavlja nacionalne nevarnosti.

1 thought on “Cenzura svobodnega izražanja

  1. Grafiti so kot si napisu odlična stvar, če so kvalitetni in z dobimi nameni. Žalostno pa da so prepleskali kapitalistično kritičen grafit, tadrugega pa ne, sam sej veš… kuča-poso pa tišina, brez ugovarjanja in mišljenja. Taki grafiti pa povzročajo mišljenje in upore. Dober blog =)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja