Pa sem si jih le privoščil. Ray Banova Wayfarer očala namreč. Že od nekdaj sem bil privrženec klasičnih, brezčasnih stvari. Retro gadgetov. In očala Wayfarer to defenitivno so. Leta 1952 so ta očala povzročila revolucijo, postale so hit in mit. Od takrat dalje so ostala nepogrešljiv dodatek in so ostala vedno moderna. Spomnim se filma The Blues Brothers, kjer sta jih nosila John Belushi in Dan Aykroyd in delovala über badass. Pa od fotografij Jacka Nicholsona, Boba Dylana, Johna F. Kennedyja in ostalih nesmrtnikov, ki so se ponašali z njimi. Seveda, me je vedno nazaj držala njihova cena, ker nikoli nisem zbral poguma, da bi si jih privoščil in plačal toliko za sončna očala. Ampak se splača, še posebno, če si oseba kot jaz, ki sončna očala nosim praktično vedno in povsod. Zadnjič pa se je zgodilo, da sem po nesreči zlomil stara sončna očala in sem šel iskat nova. Najprej sem imel v mislih, kopijo Wayfarerk, ki imajo ceno nekje 20 eur. Ampak iz radovednosti sem želel pomeriti original. Ko sem si jih namestil na betico sem vedel: TO JE TO!

Steklena polarizirana stekla, ko jih primeš v roke dajo občutek kakovosti, njihov timeless design … Ni mi žal.
Vem, da bodo dobro služila mnoga leta. Seveda sem moral poizkusiti kako pristojijo staremu atu. Vintage si je nadel vintage in dobil sem priceless portret, ki me bo vedno spominjal na starega očeta, ko ga nekoč več ne bo. Pa še prekleto dobro mu pašejo :)