Gregorčič je prav zagotovo dobro vedel o čem govori, ko je napisal to večno, čudovito izpoved enemu največjih biserov, ki jih premore Slovenija. Skoraj preroško pa je tudi vedel, da ona bo nekoč krvava tekla. Govorim seveda o Soči. Ko sem se prvič sprehajal ob njenih bregovih v Kobaridu, se me je tako dotaknila, da se odtlej vsako leto redno vračam v ta konec Slovenije. Res je, le reka je, ampak je vseeno toliko več. Njena lepota, ko se kot tekoči smaragd prebija skozi tiste skalnate bregove, v soju vse kičasto lepe okoliške narave in gorovja, me pusti vedno brez besed, ter se me vedno dotakne. Nasploh pa mi je Posočje verjetno najljubši kotiček v naši državi. Če imate radi gore, naravo, cestno ali pa gorsko kolesarjenje, mogoče pa kar relaksiranje ob bistri reki z dobro knjigo v rokah, se z obiskom Posočja ne da zgrešiti.

Ta vikend je bil res super. V petek smo bili zmenjeni, da kar po službi mahnemo proti Kobaridu. Vreme so sicer napovedovali malce nepredvidljivo, ampak kaj pa oni vedo. Razen ene manjše plohe v soboto zvečer, je konstantno kurilo sonce. Potreboval sem malo oddiha. Z Davorjem sva brez vsakega plana vzela s seboj še specialke. Za kakšno hitro rundico okoli. Kadar sem v Kobaridu in želim kampirati, se vedno obrnem na kamp Lazar. Super urejen in miren kotiček tik ob Soči. Cene kampiranja niso prehude – sploh, če primerjamo ceno s tisto iz bistveno slabših kampov, ki jih nudijo Hrvati za oderuške cene za pajsanje na nabito polnih skalnatih ali betonskih plažah. Seveda z obvezno nagravžno atmosfero, sestavljeno iz mešanice vonjav po sončni kremi, pomfritu, lignjih, čikih in še čem. Sicer vsakemu svoje, ampak meni osebno je za oddih lokacija, kot je Kobarid, bistveno ljubša. Kolesarjenje, hribolazenje, hlajenje v Nadiži ali pa Soči … To je to. Seveda nikakor ne pravim, da nimam rad morja in da tja ne hodim, a mi je res tečno v vrhuncu sezone.

No, v petek, proti večeru, me je Davor pričel pripravljati na idejo, da greva zjutraj na Mangart. S specialkami, iz Kobarida. Zdajle so neki čudni časi in zares nisem gonil skoraj nič. Nisem v nikakršni pripravljenosti. Ampak ajde, greva. Ko sva se zjutraj zbudila bistveno prepozno, in ko je sonce pričelo neusmiljeno kuriti, sem v sebi že po nekaj kilometrih vedel, da iz te moke tokrat ne bo kruha. Nisem pripravljen. Na Mangart bi brez prevelikega truda sicer prišla, če bi štartala iz Loga pod Mangartom. Tako pa sem na poti iz Kobarida proti Bovcu čutil, da za celotno pot ne bo dovolj pulfra. Zunaj pa je bilo enaintrideset stopinj, kar je dalo še dodaten odločen ne. V eno smer bi še šlo, a moči za vrnitev v Kobarid zagotovo nebi imel. Ne s to svojo trenutno pripravljenostjo. No, je pa bila super simpatična pot iz Kobarida do Loga pod Mangartom. Vse skupaj nekje 65 kilometrov in 800 metrov višincev. Vožnja po teh cestah je poezija. Še posebej proti Bovcu. Ko si navajen teh naših Štajerskih, brutalno zjebanih cest je to nekaj nepojmljivega. Za dosti slovenskih cest bi bilo prej primerno downhill kolo kot pa specialka.

Kopanje v Soči mi nikoli ni predstavljalo težave. Malo mi je smešno, ko vidim kakšne priprave potrebujejo nekateri, da se na hitro namočijo in osvežijo. Je svinjsko mrzla, nikakor pa nevzdržna. Je pa verjetno tudi res, da ni ravno primerna za večurno namakanje. Če želite bistro vodo, ki je pa tudi dosti toplejša, potem bo Nadiža kot nalašč primerna. Zadnjič je nekdo twittnil fotografijo starega Napoleonovega mosta čez Nadižo. Takoj sem vedel, da moram to videti tudi v živo. In tokrat tudi sem. Več kot čudovito in osvežilno. In seveda skrajno lepo. Super za kopanje. Všeč mi je tudi, ker tukaj ljudje imajo nekaj spoštovanja do okolja. Raznih odpadkov v naravi skoraj ne vidiš.

Super preživet vikend v dobri družbi. Več si človek ne more želeti. Aja, rojstni dan sem imel v nedeljo. So me malodane spomnili zjutraj s čestitko in torto 😊. Znalo bi se zgoditi, da bi sam pozabil. Tokrat tudi nisem bil ekscesen z fotografiranjem, zato samo nekaj slikc iz iphoneta.

P.S. čisto možno, da se napiše »Vikend oddih NA Posočju« Se opravičujem, če sem komu stopil na živec v kolikor je narobe. 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja