El Camino del Norte – 10 dan

22.september.2012 | Igor

Takoj, ko sem se zbudil sem začutil srbečico na večih delih telesa. Ta postelja je bila čudna. Tomaž je zaradi delne dobil smrkav nos, mene pa potem še danes cel dan vse srbelo. Ne vem kakšno sranje imajo to v pocenih hotelih. 20 eur na osebo je bil nateg. Za tak hotel. In ne vem kje jim je uspelo dobiti takšne kadi za v kopalnico. Kad je bila dolga nekje dober meter in visoka kot povprečna banja. Wifi si lahko dobil samo tako, da se je stari možakar trudil ti vpisati geslo. Seveda mu ni uspelo in sem obupal.

Danes sva vstala bolj zgodaj saj je pred nama bila dolga pot. Pot do mesta Lugo. Oddaljeno slabih 90 kilometrov. A hitro sva pojedla slab zajtrk in šla na pot. Začelo se je ok, malo vzponov in lepih spustov. Tudi sonce se je že kar precej ogrelo. Potem pa se je pričel vzpon, ki mu ni bilo konca in kraja. Trajal je v neskončnost. Dvignila sva se na slabih 600 metrov. Iz 0 metrov seveda. Danes zapuščava obalo in greva proti notranjosti. Lačna ava bila kar konkretno.

Pot se je nadaljevala po dolgočasni cesti. Konstantni vzponi in spusti. Vedno se zdi, da je vzpon veliko daljši. Dnevno sma delala nekje 1600 m višncev. Vmes praktično ni bilo krajev. Samo neskončna cesta. Magistralka N-430. Končno sva naletela na večjo vas kjer sva se opremila s hrano. Malo naprej sva našla obcestno postojanko. Skuhala sva testenine in ostale zadeve. Potem sma na klopci malo zadremala. In nato dalje. Spet vzponi in spusti. Vsi ti kilometri so se pričeli kazati tudi na riti. Oba naju je močno bolela rit. Ni čudno, saj sva dnevno povprečno 7 ur na kolesu :). Vsak spust je bil zlata vreden, ko si lahko malo soočil rit.

Končno sva prišla v Lugo. Zelo staro mesto z menda najstarejšim še dobro ohranjenim, celovitim Rimskim obzidjem. Center mesta je nekako mesto za sebe. Mesto v mestu. Center je v celoti obdan s starinakim obzidjem. Zares čudovito. In vse te starinske zgradbe. Meni še posebej všeč, ker sem obseden s starinskimi mesti. Po obzidju se je mogoče sprehajati. Tako si lahko iz višine pogledaš celotno mesto. Potem vidiš tudi realnejšo sliko. Podrtije in navlaka vmes. Neo-nacistični grafiti. Grafiti kot so SS in Göring … Wtf!? Takšnemu mestu to nekako uniči na prvi pogled čudovit vtis.

Našla sva poceni hostel. 15 eur na osebo za nočitev. No, temu primerna je tudi soba. Spet prekleta pikajoča dekna. Spet ona nesmiselna banja. Ampak ok, samo da se lepo prespi. Bolje je še vedno postelja kot pa šotor nekje v neznanem. Pa še stuširala sva se lahko.

Jutri pa kreneva proti koncu poti El Camino del Norte. V bistvu se vsi Caminoti končajo tam. V mestu Santiago de Compostela. Do tja imava 100 kilometrov mislim da. Spet vzponi in spusti. Ampak napovedano je deževje do četrtka kar bo ogromno sranje. Tako za kampiranje kot tudi za vožnjo samo. Bomo videli. Upam na najboljše.

Trenutno ni komentarjev

Dodaj komentar




  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.