Tokrat Bohinjska, ne Kamniška. Bistrica namreč. O tem, kako zelo mi je všeč naša Gorenjska ne bom pisal. Sem verjetno že velikokrat omenil. Tokrat smo jo mahnili na mini vikend dopust  v Bohinjsko Bistrico. Megabon je res super zadeva. Dobili smo zares ugodno ponudbo. Prvi vtis, Bohinjska Bistrica je precej dolgočasen kraj v kolikor bi bil brez družbe in željan zabave. Ni kaj veliko za videti in obiskati. Je pa zato vkleščena med dva velika slovenska bisera. Bled in Bohinj. Glede vremena smo bili zares blagoslovljeni in smo se lahko potepali naokoli.

O tem kaj je lepše, blejsko ali bohinjsko jezero, bom vedno na strani Bohinja. Bohinjsko jezero mi deluje veliko bolj naravno in neokrnjeno. Ni toliko kičasto, skoraj klišejsko “pocukrano” podobo. Bled je preecj komercialna znamka. Verjamem , da kakšnemu tujcu, ki prvič vidi Bled v živo vzame sapo z vso svojo idilo. Seveda velja omeniti, da mu verjetno sapo vzame tudi pogled na razne cenike. Ekspresso je na primer 2 evra. Ampak ok, če gre, zakaj pa ne. Nekako mi na Bledu ne sede infrastruktura. Zgradbe so precej betonsko socialistične. Vsaj jaz dobim takšen občutek. Je pa seveda čudovita lokacija za sprehode okoli jezera.

Tokrat sem prvič obiskal blejski Vintgar. Gre za 1,6 km dolgo sotesko, skozi katero teče kristalno čista Radovna. Ko sem nekoč pisal, da sem popolnoma očaran nad slapom Kozjak v Kobaridu in da je nekaj najlepšega kar sem kdajkoli videl, lahko sedaj na ta seznam dodam še Vintgar. Pravzaprav ne morem verjeti, da ga prej še nisem obiskal. Gre za zares idilično sotesko polno tolmunov in brzic. Na koncu pa še 13 metrov velik slap vintgarski Šum. Naravo si ogleduješ iz dobro urejenega lesenega mosta, ki je grajen na stenah sotesk. Zares idilično. Če se ukvarjate s fotografijo mislim, da bolje, da zraven vzamete še kakšno dodatno spominsko kartico in rezervno baterijo hehe. Možnosti je neskončno. Na lep sončen dan je svetloba znotraj sotesk fenomenalna. Seveda je bil kraj poslikan že po dolgem in počez, a vseeno. Vedno je užitek delati svoje dobre fotografije.

Ker je bil sončen dan, so žarki pričarali neverjetne podobe, ko so zadevali stene soteske in se odbijali od vode. Škoda edino, da smo bili kakšen dober teden ali dva prepozni. Jesen je tokrat že preveč napredovala in ni bilo veliko zelenja in barv. Druga stran zgodbe pa je seveda zopet gužva. Ta je bila zares brutalna. Na momente sem se vprašal ali bo tisti leseni mostič sploh prenesel takšno maso. Ogromno tujcev, ogromno iPadov in pametnih telefonov, ki so ujemali fascinantno okolico.

Trdno sem se odločil, da Vintgar pomladi ponovno obiščem nekje sredi tedna, ko upam, da ne bo gužve in tokrat bolj fotografsko opremljen. Celodnevni foto pohod. Seveda pa je tudi tukaj vstopnina 4 evre. Ampak je vredno. Če je kaj vredno 4 evre, je vreden obisk Vintgarja.

Obiskali smo še slap Savico. Bilo je malce nostalgično, ker smo s kolegi par let nazaj od koče pod slapom startali naš pohod do Krna. Tudi tukaj je vstopnina. 2,5 evra po odrasli betici. Potem pa 20 minut hoje do slapa. Seveda je slap precej fascinanten in mogočen. Mislim, da smo ga prav vsi obiskali že nekoč z osnovno šolo. Ampak vseeno, od vsega me je najbolj navdušil Vintgar. Tukaj sem ostal brez besed.

Kakorkoli, bil je čudovit vikend.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja