Zadnji dnevi – La Coruña

27.september.2012 | Igor

Prav paše se še malce razvajati. Dolgo spati, polezavati, se voziti po mestu s kolesom, dobro jesti in piti dobro vino. Upam, da ne zaspim med pisanjem tegale bloga … Ko sem iz kolesa odstranil vso prtljago in nosilec za prtljago, nisem moral verjeti kako zelo lahek je. Prtljage je vse skupaj bilo za približno dodatnih nekje 10 kilogramov. Sedaj je vožnja s kolesom smešno lahka. Prav lepo se je potepati po mestu. Ponovno sva naletela na popotnika katerega ime vedno pozabim. Sedaj smo se srečali že tretjič. Vedno v drugem mestu. Kar malce neverjetno hehe.

La Coruña je najina končna destinacija. Je glavno mesto španske Galicije. Mesto je precej veliko in ima nekje 250.000 prebivalcev. Neskončno ulic in manjših uličic. Turistično in gospodarsko je mesto precej močno in razvito. Če sem odkrit sem od tega mesta pricakoval več. Če se ozrem na to koliko je bilo opevano. Ampak je vseeno ok. Osebno mi je še vedno bil najljubši Bilbao. La Coruña ima svoje korenine globoko v preteklosti in je zgodovinsko precej bogata. Več si lahko pogooglate hehe. Živiva skoraj v centru mesta. Življenje tukaj je res živahno. Mesto nikoli ne spi. Vedno se sliši glasba, ljudi, smeh … Zelo živahno mesto. Kakor vsa španska mesta očitno. Nasproti naju je šola plesa, podnevi se čudovito sliši klavir. Stalna glasba v živo. Paše poleg kozarca vina in testenin. Drugače kakšne lokalne kulinarike nisva probavala. Morava paziti z denarjem hehe. Baje imajo tukaj eno najboljših hobotnic daleč naokoli. Ljubiteljim morske hrane bi se tukaj lahko zmešalo saj je izbira morske hrane ogromna. V lokalnih trgovinah lahko kupiš vse. Od svežih rib pa do rakovic in jastogov.

Mesto ima nešteto trgovin, butikov, restavracij, kavarn itd. Ni mi jasno kako lahko vsi preživijo saj jih je takšno število. Butične trgovine pogrešam tudi pri nas. So jih pojedli veliki nakupovalni centri. Vsaka restavracija ima v vitrini prikazane dobrote, ki jih ponuja. Seveda še surove oziroma nesprocesirane. Tako so v vitrinah hobotnice, ogromni kosi mesa, ribe … Zanimivo.

Včeraj je cel dan deževalo in je bilo precej dolg čas. Zvečer sva šla na potep čez mesto. Dolgo sva hodila a niti približno prehodila vsega. Malce sva zašla v bolj revne dele mesta in kmalu se je našel mladenič v srajci in usnjeni jakni, ki nama je takoj ponudil ženske in droge hehe. Tema, čudne ulice, neznano in neznanci, malo neprijeten občutek je bol hehe. Tudi danes je dezevalo. Ampak le nekje do 14-tih. Potem pa sonček. Kot sem omenil. Iz koles sva odstranila vso prtljago in šla malce na pot. Obiskala sva Herkulesov svetilnik. Svetilnik je bil zgrajen v 2 stoletju našega štetja. Gre za najstarejši še obratujoč, Rimski svetilnik na svetu. Pogled z vrha je precej fascinanten. Potem sva ob morju srkala pivo in gledala masovne valove. Ogledala sva si še vse kar naj bi bilo za videti. Potem pa sva se spet šla malce izgubiti v mesto. Prijeten dan.

Jutri pa morava v iskanje škatel za najina kolesa. Ta morava spakirati za odhod, ki se začne to soboto. Na zemljevidu imava označenih nekaj kolesarskih trgovin. Nekaj bodo že šenkali. Jutri je napovedano sončno vreme. Upam, da res saj bi pasalo malo obale. Za kopanje je trenutno malce prehladno. Tudi s surfanjem upam, da bo kaj. Odvisno od vremena. Kmalu bova spet doma in življenje bo padlo zopet na stare, ustaljene tire. Bom kar malo pogrešal vse tole. :)

Objavljeno v četrtek, september 27th, 2012 ob 10:45

Trenutno ni komentarjev

Dodaj komentar




  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.