Garmin vivoactive HR

Ideja o novi uri

Sedaj, ko je že minilo nekaj časa od nakupa in je prvotna vzhičenost malce popustila, bom zapisal besedo ali dve o tej krasni stvari. Bolj, ko je postajalo mrzlo, bolj sem se predajal ideji, da bi ponovno pričel s tekom. V fitnes me nikakor več ne vleče. Sem eden tistih revežev, ki je padel na finto modernega marketinga in obožujem razne statistike; nekatere uporabne in potrebne, druge povsem nepotrebne. Moje primarne dejavnosti so v veliki večini kolesarjenje, hribolazenje in sedaj ponovno – tek. Za tekaške podvige amaterja so nekako najpomembnejši podatek trenutni srčni utrip, čas in območje srčnega utripa. Tukaj bi se lahko zadeva zaključila. Snemanje poti, kilometražo itd., lahko rešimo preko pametnega telefona – Strava, Endomondo …

Preberi več

Srečno 2017

Tokrat že šestič. Že preden se je 2015 končalo, sem delal plane in bil siguren, da bo 2016 nekaj posebnega in nasploh super leto. Definitivno je bilo nekaj posebnega, pa še kako. Poleg osebnih, precej masivnih eksistenčnih kriz z raznimi vprašanji o lastnem obstoju, me je konec pomladi presenetila še posebej vznemerljiva novica. Prišla je precej nepričakovano, kot strela iz jasnega, po tem, ko sem se iz službe vrnil domov, rahlo okajen po nekaj pirih s sodelavcem. »Igor, noseča sem.« A me zajebavaš? »Res sem noseča!« Po tem, ko sem odprl še lično kuverto v kateri sta bila dva pozitivna testa nosečnosti, ni bilo več dvoma, da gre zares. Seveda je pretkani ženski um vse skupaj še v večnost obeležil s svojim telefonom, ko se je šla skrito kamero. Človek se na takšno novico ne pripravi. Lahko si misliš, da si pripravljen ampak nisi. Po nekaj minutnem adrenalinskem šoku in dojemanju vsega, me je popadla silna evforija in nepopisno veselje – ne zavračam možnosti, da pri tem ni imel nekaj zaslug tudi pir. Po nekaj dneh pa relativno velike skrbi, kaj in kako bova šla skozi to, ali sva pripravljena? Ampak skrbi minejo, ko se malce pomiriš in pogovoriš sam s seboj. Dal boš vse od sebe, več kot to pa tako ne gre.

Preberi več

Peca – Kordeževa glava

Pred leti, je bila Peca prvi dvatisočak, katerega sem obiskal. Spomnim se, da sem bil navdušen. Decembra me sicer ne vleče ravno v gore in raje hodim po nižjih hribih, a letos je december smešno topel in več kot primeren tudi za visokogorje. Oni dan, ko smo imeli s službo zaključek, smo se globoko zadebatirali in modrovali na dolgo in široko kako bi morali večkrat skupaj v hribe. Seveda smo pogovor furali močno podkrepljeni z viljamovko in ostalimi zvarki. A je alkohol le pustil še nekaj spomina, in smo prvi izlet tudi realizirali. Večer pred izletom sem tuhtal ali bi s seboj vzel svoj dslr aparat, ali bi se prepustil kar ajfonu. Po kar precej truda, sem končno našel popoln način kako se opremiti z DSLR aparatom tako, da ta med pohodom ne moti. Vse spodnje fotografije so narejene s fiksnim 35 mm.

Nisem jutranji človek, nikakor nisem, a tokrat je bilo že ob petih zjutraj presenetljivo lahko vstati iz postelje – dremež sem stisnil samo enkrat! Za zajtrk ni bilo več časa, za kavo pa se ta vedno najde. Sicer sem si zamislil pot Rudnik v Topli – Peca a se je kasneje izkazalo, da bomo morali izbrati raje Jakobe – Peca. Ko smo se vozili globoko v Koroško, tja do Črne, sem v sebi bil kar vesel, da sem doma tam kjer sem. Nekateri predeli Koroške so zares od Boga pozabljeni. Med iskanjem izhodišča smo zavili na makadamske ceste, ki so dobršen del potekale skozi gozd in so se vlekle smešno dolgo. Tako dolgo, da v nekem trenutku nismo bili prepričani kje smo. Kasneje smo ugotovili, da smo popolnoma po nepotrebnem naredili ogromen krog skozi gozd.

Preberi več

Tina Maze, Zlata lisica 2017 in SZS

Priznam, nisem spremljal podvigov Tine Maze, njenih dosežkov, niti me pretirano ne zanimajo, mi je pa na uho prišel “halo”, ki se je pričel odvijati glede Tininega zadnjega nastopa na Zlati lisici. Kolikor razumem zgodbo, gre ponovno za klasičen slovenski “vsi bi vse zastonj”. Ne zavračam možnosti, da se o celotni zadevi motim, podajam zgolj svoje mnenje na podlagi prebranega v različnih medijih. Siguren sem, da nihče od nas ne pozna realnih, obeh plati zgodbe. Pri SZS naj bi navedli, da bo Tina Maze v reprezentančnem dresu nastopila le v primeru, če bo vsak od zlatih sponzorjev prispeval določeno vsoto denarja. S tem bi zaslužila nekje 90 tisoč evrov. V nasprotnem primeru pa bi nastopila v oblačilih na katerih so navedeni njeni sponzorji – za katere verjamem, da bodo plačali brez drame. Osebno v tej zgodbi ne vidim nič spornega. Da je prišla do tukaj kjer je danes, so bile solze, znoj in kri in prav je, da se temu primerno sedaj ceni. O njenih dosežkih pa ni potrebno izgubljati besed.

Preberi več

Mozirska koča

Všeč mi je tale ideja, da vsak vikend obiščem kakšen nov hrib. Tokrat je bila na vrsti Mozirska koča na Golteh – 1356 m. Koča obratuje že od daljnega leta 1896. In smo spet pri nacistih; seveda so tudi tod okoli strašili in kočo leta 1942 požgali – tako kot tudi vse ostale, oziroma ostalo. Menda so prizanesli malo kateri hiši. Leto dni po vojni, leta 1946, so kočo ponovno zgradili a je ta leta 1950 ponovno pogorela v gozdnem požaru. Smola. Čeprav imam po strani starega očeta korenine v teh krajih, o njih ne vem prav kaj dosti. Tokrat pa tudi nisem imel nekih pričakovanj. Nedelja je bila meglena, kisla in konstantno je kazalo, da se bo zdaj zdaj ulilo. Z razgledi tokrat ni bilo nič. Je pa res, da ima tudi megla lahko svoj čar. Temperature za ta letni čas so smešno visoke, ampak se ne pritožujem. Aja, če ste na to pot  s seboj pozabili vzeti pijačo, se lahko med vmes na dveh lokacijah napojite z bistro izvirsko vodo.

Preberi več

  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.