Kot vsako leto je tudi letos glavni dopust morje. Verjetno bo prišel nekoč čas, ko bo tudi drugače, a zdaj je prav tako. Že samo dejstvo, da Neža neznansko uživa v morju je dosti. Seveda pa to nikakor ne pomeni, da bodo naši družinski dopusti “de facto” samo morje. Kolikor včasih pizdimo čez Hrvaško – in oni čez nas – razglabljamo o bojkotih je dejstvo jasno: kljub cenam se Hrvaška splača. Že res, da obstajajo številne alternative kot so razne Hurgade, Sharelm el Sheikhi itd., je dejstvo, da so prekleto daleč in so v večini resorti. Kar pomeni neskončne horde brezobzirnih turistov najrazličnejših nacij. Pa tudi strogo omejitev znotraj resorta.

Ako vam paše teden ali več ležanja, pijanosti in slabe hrane, potem je to to. Hrvaška pa je pač Hrvaška. De facto destinacija večine Slovencev. Obale so super, morje je glede na zadnje raziskave eno najbolj onesnaženih kar se plastike tiče, a to velja za celoten Mediteran. Kljub številnim zgodbam o strašni nevljudnosti Hrvatov do slovenskih gostov pa moram dodati, da takšne izkušnje do danes še nisem doživel. Prej nasprotno. Tudi na meji sem večino zadrtosti doživel na naši strani. Torej tudi letos, Hrvaška. Je pa res, da mi je v Dalmaciji bistveno ljubše in da mi je na morju OK le takrat, ko se sezona končuje in ni nepreglednih množic turistov.

Letos sem spil tudi bistveno manj piva kot druge dopuste. Ne paše mi in niti ne vidim več toliko smisla o konstantnem napajanju, ko bi se človek naj šel spočit, dobivat nove ideje in odmisliti vsakdanje življenje. Nekje tri piva na dan, če sploh. To pa se dramatično pozna tudi finančno in predvsem v počutju. Tekel sem vsak drug dan. Kakšen dan več, kakšen manj. Super je ostati aktiven tudi na morju, zjutraj, ko je vse še sveže.

Srima

Letos smo izbirali destinacijo zadnje dni preden smo se odpravili na pot. Ne da se mi zapravljati ogromno časa za analize kam na obalo, sem pa hitro tečen, če je lokacija brezzvezna. Kar ni ok. Pred nekaj sezonami sem kreiral nekakšno svojo pravilo, kar se tiče izbire apartmajev. Če apartma ne premore LCD televizije, sigurno ne premore dostojnega ležišča in solidne kuhinje. Televizije sicer na morju ne gledam a mislim, da je ta prejleta TV dober indikator. Ta praksa se do danes še ni izkazala za napačno. Morda pride z leti, a če plačam apartma za družino kamor se gremo sprostiti, hočem biti na udobnem in ne nekje kjer deluje, da je na kup zmetana vsa oprema iz socializma, ki bi sicer romala na odpad. Sicer sem vedno za avanture in takšna ali drugačna kampiranja.

Srima se nahaja med Vodicami in Šibenikom, srednja Dalmacija. Apartma, ki ga je našla Nuša je bil skoraj predober za ceno. Sicer je september, ampak vseeno. Ker Srima leži med dvema relativno velikima mestoma, me je malce skrbelo, da je vmesna točka zbirališče sranja. Ker živim drzno, smo vseeno šli. In super, da smo. Plaža je super za otroke kot tudi za odrasle, voda čista, ni smeti, ni vonjav po skurjenem jedilnem olju, ni gužve in mir je. Za družinski dopust z malim otrokom je super. Apartma je bil super. Moram reči, da je bil to eden lepših dopustov na morju. Mesec ali dva nazaj smo s prijatelji bili v Makarski, ki pa je več kot primerna prav za to, oddih s prijatelji. Nasploh pa je v Dalmaciji nekoliko drugačen tempo, vse je bistveno bolj mediteransko, umirjeno.

Za otroke je ena od številnih idealnih lokacij, predvsem zato, ker nudi plaže iz drobnega peska, oziroma mivke, torej ni potrebno konstantno skakati okoli skal. Voda pa je čudovita. Zelo čista, vsaj na videz in vonj.

Še ena nekoliko pozerska, čeprav obljubim, to ni bil namen!

Fotografij sončnih zahodov se bom vzdržal, vem, da vam morda že gredo na živce, tudi meni do neke mere. Na morju se velikokrat zdi, da ljudje v svoje aparate lovijo samo sončne zahode in so ti bistvo celotnega dopusta, glede na “pomembnost” fotografije.

Šibenik

Do zdaj sem se s Šibenikom srečal samo enkrat, ko sem se peljal skozenj iz Murterja proti Makarski. Ker naj bi šlo za čudovito, starinsko obmorsko mesto – ki jih obožujem – smo šli pogledat. Čudovito staro mestece. Zelo fajn se mi je zdelo tudi to, da ni na vsake dva metra fast food lokala iz katerega zaudarja. Številni butki, konobe in predvsem čudovita starinska arhitektura skozi ozke uličice.

Kot vse večje katedrale, je tudi Katedrala sv. Jakova precej impresivna kar se arhitekture in okrasja tiče.

Tudi kar se fotografiranja tiče sem se nekako spremenil. Ne trudim se več iskati motivov, čakam, da ti najdejo mene. Če me, super, če ne, tudi ok. Fotografiram kar me pritegne. In tako mimogrede, sem iz dopusta nabavil tudi nov fotoaparat in glaževino. Iz Nikona v celoti prehajam na Fujifilm. O tem v drugem zapisu.

Skozi star del mesta je kar nekaj “skritih” gostilnic iz katerih natakarji letos niso vsiljivo vabili.

Bolje bi bilo brez vozička.

Vmes smo se ustavili tudi v nekakšnem akvariju, ki je sredi starega dela mesta. Ne bom rekel, da je Bog ve kaj, je pa ok popestritev, še posebej za otroka. Nežo smo komaj spravili ven.

Šetnica St. Ante

Gre za dobro urejene sprehajalne/kolesarske poti, ki potekajo na dolžini nekje 16 kilometrov in se v glavnem nahajajo bolj ob morju. Šibenik lahko tako vidimo iz različnih zornih kotov. Zaradi časa nismo uspeli prehoditi cele. Smo pa prišli do ene od razglednih točk. Zares super urejena sprehajališča.

Celotna betonirana pot ima ob straneh vgrajene celo LED luči. Niso šparali.

Takšne razgledne točke pa kar kričijo, da se je potrebno malo ustavit.

Ob poti so številne jase, ki na hitro skoraj spominjajo na savano :).

Šibenik pa si lahko tako ogledate iz vseh zornih kotov.

Vodice

Menda je bila Plava plaža ena najboljše ocenjenih leta 2015? Tako sem slišal govoriti, če je res ne vem in niti ne bom preverjal. Precej lepo urejeno je, še posebej za otroke, seveda pa zopet ne gre mimo prekletih smeti. V tem primeru čikov. Med plažami, ki so namenjene otrokom je med drobnim kamenjem skoraj toliko jebenih čikov kot je kamenja. Iz vidika tečnega starša je to precej zastrašujoče, gledajoč kako otrok konstantno pobira pokajene čike. Morda porečete: treba je otroka naučiti, da se čikov ne pobira. Je res. Še bolj resnično pa bi morda bilo, da odrasla oseba, ki kadi čike premore toliko olike in sočutja, da svoje nesnage ne meče na otroške plaže? Nasploh pa so Vodice kar ok. Bojda je v vrhuncu sezone situacija tukaj podobna kot na Pagu, v Zrćah. Žur, hektolitri testosterona, tone plažnih mišic in ducate “pogledov” željnih deklet.

Plastika

In ker je zadnje čase toliko govora o onesnaževanju s plastiko – še jaz sem pisal -, me je ponovno kar malo šokiralo koliko preklete nasnage morje zares naplavi na obalo. Na nasprotni strani Šibenika, ob sprehajalni poti, je obala na nekaterih predelih “zametana” z raznim sranjem, večinoma plastiko. Tudi drugod je na malo bolj divjih plažah plastičnih smeti ogromno. Kjer so bolj komercialne plaže je več ali manj poskrbljeno za snažnost. Debele denarnice prekleto hitro zbežijo drugam, če jih v oko preveč zbode pogled na ogabne kante motornega olja, plastenke, stiropor in ostalo svinjarijo. Tega se, kot kaže, turizem tudi zaveda.

Dajte, čim manj plastike, če le gre. Iz leta v leto gre za večji problem. Jadransko morje pa je tako eno vodilnih v onesnaženosti s t.i. plastičnimi mikro delci.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.