Na Mrzlici sem bil že kakšni dve uri prej. Čakal sem sončni zahod, tisto lepo svetlobo, ki bi osvetlila Alpe in in naredila lepo, ne pa tudi kičasto podobo.
Ker je zima, je okolica precej turobna in dolgočasna, sem moral poiskati drugo kompozicijo. Še dobro, da je naneslo tako. V oči so mi stopile plasti, ki so se tako lepo zlagale. Hrib za hribom, iz popolne črnine v ospredju, do skoraj beline v ozadju. Vmes pa meglice, ki so prerezale s sivino. Barve v tem primeru niso doprinesle ničesar, ne grejo k tej fotografiji. Še posebej, ker so prevladovali samo hladni toni.
Na Grmado in čez Hudičev graben
Ob nedeljah skoraj ni lepšega kot dober, malo intenzivnejši sprehod pred kosilom. Še posebej, če je ta v stiku z naravo in ob spremstvu ljubljenih. Hribov nisem vedno maral. No, bolje rečeno, nisem maral hoditi v hribe. Spomnim se teh mukotrpnih, osnovnošolskih pohodov, ko bi malodane raje bil v šoli kot pa brezciljno hodil v […]