Brez žic s slušalkami Aukey

Naj kar takoj začnem z dejstvom, da te slušalke stanejo 19,90 eur. Torej, vsako resno primerjanje z enakimi izdelki ranga 100 eur in več je popolnoma nesmiselno. S tem pa seveda nikakor ne želim povedati, da so slabe. Nasprotno, odlične so. 19,90 eur!

Verjetno sem že večkrat omenil, da se s tekom brez glasbe ne morem soočiti. Še vedno je tako. Opustil sem ipod in razne super glasbene playliste svoje muzike, ker roko na srce, po desetih minutah mi prične najedati in se zaciklam v neskončnem prestavljanju komadov. Sedaj si med tekom ali kakšno drugo aktivnostjo, veliko raje privoščim dober pogovorni podcast ali pa radio. Joe Rogan in Bill Burr sta moja redna spremljevalca. Ali pa Stuff you should know recimo. Z leti sem zamenjal kar nekaj slušalk, od dražjih do cenejših, različnih znamk. Vedno pa sem si želel takšne brez žic, brezžične. In zadnjič, ko so mi crknile moje žične, sem se odločil malo raziskati in med goro pregrešno dragih artiklov naletel na Aukey EP-B34. Za slabih 20 evrov sem se končno znebil žic. Žice so nadležne. Vedno in povsod. Hvaljen bodi dan, ko bo enkrat vse brezžično – če seveda to kdaj bo.

Preberi več

DIY armband za iphone

No, morda bolje rečeno: »univerzalni DIY armband za več ali manj katerikoli telefon«. S to brutalno preprosto, na prvi pogled morda celo malce smešno rešitvijo, boste privarčevali za kakšno dobro kosilo. Bila je ena tistih situacij, ko si rečeš: »kako vraga se tega sam nisem spomnil!?« Kako bi se reklo armband po naše? Zasledil sem izraz: ramenska torbica za mobilni telefon. Sliši se skrajno glupo. Aja, za vse, ki še morda ne veste kaj pomeni kratica DIY. DIY je kratica za do it yourself, ali po naše: naredi sam.

Verjetno sem že večkrat omenil, da brez glasbe preprosto ne morem teči daljših razdalij. Vem, da je to slabo, a tako pač je. Monotonost poslušanja zgolj svojega srca in dihanja me utruja in me nič kaj ne motivira. Tako mi na momente tek lahko postane breme. Pred časom sem si nabavil iPod shuffle, ja, to je tisti na sponko, tamajhen. 2 giga kapacitete pa je več kot dovolj za zbirko najljubše glasbe, ki me spremlja na poti. Nikoli nisem razumel potrebe po deset in več giga kapacitete na prenosnem predvajalniku. Kot povsod v življenju, tudi tukaj velja, da preobilnost in prevelika izbira, človeka zmedeta, ta nato ne ve več točno kaj želi.

Preberi več

Sobotna enaindvajsetka

Ta sobota je bila res kul. V petek sem zaspal že nekje ob 22:30, kar zmanjkalo me je. Spal sem do okoli desete ure zjutraj. Pozno v sobotno jutro. Super krepčilni spanec, očitno sem ga bil potreben. Zunaj sonce v glavi pa že nestrpne misli na kavo. Pr Pušn šanku je bilo krasno. Sonce, toplo in okoli se bohoti relativno pristna narava. Jesen je super. Kmalu mi je pričelo kruliti v želodcu in sva skočila še na tako jesensko malico. Pečenice, kuhan krompir z ocvirki in zelje. Med obilnim obedom pa je padla še ideja, da je takšnega dneva škoda zapraviti in bi bilo dobro malo pomigati. Na kolo se mi ni ljubilo. Šla bova laufat.

Preberi več

Glasbena svežina

A veš tisto, ko se spraviš na dolg tek ali pa v fitnes in imaš v svoja ušesa namontirane slušalke ter mrzlično prestavljaš komade, ker ti nobeden več ne ustreza. Konstantno iščeš pravi komad, ki pa ga več ni. No to. Ko se naveličaš poslušati konstantno eno ter isto glasbo, enih ter istih komadov. To je moj večni problem. Kadarkoli se spravim sestaviti super playlisto, se bodo na njej vedno znova znašli že dobro znani, stari komadi. Tako, da dejansko nikoli ne sestavim povsem nove, sveže playliste. Glasba mi je zelo pomembna. Še posebej kadar sem aktiven, torej v fitnesu ali, ko grem na tek, včasih tudi na kolo (vem, da to ni ok). Daje mi zagon in motivacijo. Diktira mi tempo. Ne gre brez glasbe. In vsakič ista zgodba. Iskanje popolnega komada.

Preberi več

Rojeni za tekNa to knjigo sem naletel oni dan v Ljubljanski Mladinski knjigi. Že takoj, ko sem prebral opis sem vedel, da jo želim prebrati. Kar se tiče gorskega teka in ultra maratonov, sem bil vedno zelo ponižen in s spoštovanjem gledal na ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Izredno zanimivo mi je brati oziroma poslusati njihove zgodbe (Jure Robič). Potrebno je veliko discipline, predanosti in morda tudi notranjega miru.

“Zakaj me bol stopalo”  je bilo vprašanje, ki je vodilo v začetek te izjemne dogodivščine in je na nek način krivo za nastanek te knjige.. “Zakaj me boli stopalo? Ker ti tek škodi. Zakaj mi tek škodi? Ker te boli stopalo.” Takšne odgovore je avtor dobival s strani vrhunskih športnih zdravnikov, ko je potožil, da ga močno boli stopalo, kot posledica teka. Ta vprašanja so avtorja peljala v iskanje Caballa Blanca, v skrivnostni svet starodavnega plemena, ki živi v vrhovih popolne divjine Bakrenih kanjonov v Mehiki. Plemena Tarahumare. Caballo Blanco je bil belec iz Kalifornije, ki se je podal na pot globoko v Bakrene kanjone, da bi živel med Tarahumarami. Njegova goreča vizija je bila organizirati dirko na ozemlju Tarahumar.

Preberi več

  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.