Žalske prioritete

Že pred časom sem sklenil, da bom novice spremljal le minimalnih količinah saj so naravnane tako, da v človeku sprožajo stres in občutek panike ter vzbujajo konstantno stanje alarma. Seveda pa jih tu in tam še vedno pogledam. Črne kronike načeloma nikoli ne berem, danes pa mi na uho pride novica o ponovni žrtvi, ki je rezultat železniške nesreče v Dobriši vasi pri Petrovčah. V Petrovčah sem živel trideset let in vem, da ta nesreča ni prva, ki se je zgodila na tej trasi. Preglednost tega prehoda pa je – dokler ne zapelješ praktično na tirnice – več ali manj nična. Velikokrat sem se že spraševal zakaj ne poskrbijo za večjo preglednost in varnost na tem delu. Tokrat je rezultat mrtva 16-letnica, 19 in 20 letna sopotnika pa sta hudo poškodovana. Seveda ne govorim, da je previdnost odveč, sigurno pa  takšne razmere ne pomagajo.

Občina Žalec gradi projekte, ki pritegnejo množice pogledov in vzbujajo začudenja na svetovni ravni. Fontana piva je projekt s katerim se zelo radi pohvalimo, tujci pa zavistno sanjajo kako rajsko je v Žalcu kjer se pivo cedi kar iz pip. Kaj pravite, ko bi poskrbeli še za varnost ljudi in izpostavljene železniške prehode kot je tisti, ki je tokrat vzel življenje, ustrezno zaščitili? Verjetno je takšen poseg napram fontani piva stroškovno komičen. Nekako sedaj verjamem, da se bo prehod sedaj uredil z zapornicami, če bo seveda dosti zgražanja javnosti, v nasprotnem primeru se bo pozabilo in čakalo na naslednjo žrtev.

Prvi teden ali dva sem si kar močno oddahnil, ko sem poslušal razne zgodbe novopečenih staršev, kako kaotični znajo biti njihovi dnevi, ko se otrok joče in joče. Skoraj malo ponosen sem bil, da tega nisem deležen. Tu in tam jok, ampak nič resnega. Zdaj pa je malce drugače. Joka je kar veliko, še posebej ob večerih, ko se pričnejo krči ali pa, ko je razdražena. Je pa res, da imava še kar mirne, spanca polne noči, nama da spati. Seveda pa pride dan, ko se zdi, da ne pomaga nič, noben trik, ki si ga “naštudiral” nima več učinka; še več, na momente pomisliš, da nimaš pojma – kar se na koncu relativno pogosto izkaže za resnično – in s svojo napetostjo zadevo še poslabšaš.

Preberi več

Brez žic s slušalkami Aukey

Naj kar takoj začnem z dejstvom, da te slušalke stanejo 19,90 eur. Torej, vsako resno primerjanje z enakimi izdelki ranga 100 eur in več je popolnoma nesmiselno. S tem pa seveda nikakor ne želim povedati, da so slabe. Nasprotno, odlične so. 19,90 eur!

Verjetno sem že večkrat omenil, da se s tekom brez glasbe ne morem soočiti. Še vedno je tako. Opustil sem ipod in razne super glasbene playliste svoje muzike, ker roko na srce, po desetih minutah mi prične najedati in se zaciklam v neskončnem prestavljanju komadov. Sedaj si med tekom ali kakšno drugo aktivnostjo, veliko raje privoščim dober pogovorni podcast ali pa radio. Joe Rogan in Bill Burr sta moja redna spremljevalca. Ali pa Stuff you should know recimo. Z leti sem zamenjal kar nekaj slušalk, od dražjih do cenejših, različnih znamk. Vedno pa sem si želel takšne brez žic, brezžične. In zadnjič, ko so mi crknile moje žične, sem se odločil malo raziskati in med goro pregrešno dragih artiklov naletel na Aukey EP-B34. Za slabih 20 evrov sem se končno znebil žic. Žice so nadležne. Vedno in povsod. Hvaljen bodi dan, ko bo enkrat vse brezžično – če seveda to kdaj bo.

Preberi več

Fotr

Nekaj časa sem tuhtal ali naj o tem kaj napišem. Nenazadnje, ta blog je bil ustvarjen z namenom neke osebne kronike, torej je prav, da napišem kakšno besedo tudi na temo tako pomembnega dogodka v mojem življenju. Sicer preziram manično objavljanje fotografij svojih otrok po raznih socialnih omrežjih, ampak ok, tokrat moram narediti izjemo, sledila bo tudi kakšna fotografija. Pravzaprav, zakaj bi to kdo sploh počel – dnevno objavljal svetu fotografije svojih otrok? Resnica je, verjeli ali ne, ljudem ni mar za slike vaših otrok. Še več, večini ni mar niti za vašega otroka, vseeno jim je. Razen tistim nekaj ljudem, ki so stalnica v vašem življenju in so za vas zares iskreno veseli ter radost delijo z vami. Torej, namesto dnevnega objavljanja na Facebook, je bolje graditi družinski album s kvalitetnimi fotografijami, ki jih tudi natisnemo v fizično obliko. Album boste nekoč prijeli v roke in ga prelistali skupaj z vašim otrokom, ki bo takrat odrasla in, upajmo, samostojna oseba. To bo obema pričaralo tiste lepe nostalgične občutke. Na disku bodo fotografije pozabljene.

Preberi več

Odštevam ure in minute

Danes je eden tistih večerov, ko budno čakam; a bo, al ne bo. Danes, jutri, čez en teden, dva? Rok tvojega prihoda iz udobja maminega abdomna je sicer tretjega februarja, a v realen svet lahko privekaš vsak trenutek. Vsa zgodba se lahko začne odvijati čez nekaj dni, nekaj ur, minut. Nihče ne ve. Sicer nisem pretirano nervozen, a vsakič, ko je samo sum o tem, da gre zares, me preplavi divji adrenalin. Utrip naraste, pridruži se nervoza, misli švigajo sem ter tja med tem, ko se poskušam kar se da skoncentrirati in zadevo izpeljati kot je treba. Rad bi rekel, da me ni strah a bi lagal. A je že tako, ljudje se bojimo novih, velikih začetkov, novih poglavji. A v veliko večji meri, se tvojega prihoda veselim z vso radostjo, ki jo premorem. Tisto iskreno. Sploh te še ni tukaj, ob nama, pa čutim neznansko ljubezen, ki je ne znam opisati, izredno povezavo. Pa tisti poseben čut, skrb, privinski nagon verjetno, zavedanje, da moram od sebe dati vse kar je v moji moči, da ti naredim življenje kar se da dobro, zanimivo, da sem tvoj sopotnik, varuh, učitelj in predvsem dober oče.

Preberi več

  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.