Kadim čik in gledam k sosedu na dvorišče. Daje me nostalgija. Iz leta v leto se manj vidimo. V bistvu se sploh več ne vidimo. Vizualiziram tistega oranžnega “Kekca (kolo)” vrženega pred hišo in tiho kovanje načrta za invazijo na sosedovo češnjo, kako sma s Tilenom zbirala kristalizirane kamne in tuhtala kako jih boma nekočContinue reading “Digitalni otroci”