Prvi teden ali dva sem si kar močno oddahnil, ko sem poslušal razne zgodbe novopečenih staršev, kako kaotični znajo biti njihovi dnevi, ko se otrok joče in joče. Skoraj malo ponosen sem bil, da tega nisem deležen. Tu in tam jok, ampak nič resnega. Zdaj pa je malce drugače. Joka je kar veliko, še posebej ob večerih, ko se pričnejo krči ali pa, ko je razdražena. Je pa res, da imava še kar mirne, spanca polne noči, nama da spati. Seveda pa pride dan, ko se zdi, da ne pomaga nič, noben trik, ki si ga “naštudiral” nima več učinka; še več, na momente pomisliš, da nimaš pojma – kar se na koncu relativno pogosto izkaže za resnično – in s svojo napetostjo zadevo še poslabšaš.

Preberi več

Brez žic s slušalkami Aukey

Naj kar takoj začnem z dejstvom, da te slušalke stanejo 19,90 eur. Torej, vsako resno primerjanje z enakimi izdelki ranga 100 eur in več je popolnoma nesmiselno. S tem pa seveda nikakor ne želim povedati, da so slabe. Nasprotno, odlične so. 19,90 eur!

Verjetno sem že večkrat omenil, da se s tekom brez glasbe ne morem soočiti. Še vedno je tako. Opustil sem ipod in razne super glasbene playliste svoje muzike, ker roko na srce, po desetih minutah mi prične najedati in se zaciklam v neskončnem prestavljanju komadov. Sedaj si med tekom ali kakšno drugo aktivnostjo, veliko raje privoščim dober pogovorni podcast ali pa radio. Joe Rogan in Bill Burr sta moja redna spremljevalca. Ali pa Stuff you should know recimo. Z leti sem zamenjal kar nekaj slušalk, od dražjih do cenejših, različnih znamk. Vedno pa sem si želel takšne brez žic, brezžične. In zadnjič, ko so mi crknile moje žične, sem se odločil malo raziskati in med goro pregrešno dragih artiklov naletel na Aukey EP-B34. Za slabih 20 evrov sem se končno znebil žic. Žice so nadležne. Vedno in povsod. Hvaljen bodi dan, ko bo enkrat vse brezžično – če seveda to kdaj bo.

Preberi več

Fotr

Nekaj časa sem tuhtal ali naj o tem kaj napišem. Nenazadnje, ta blog je bil ustvarjen z namenom neke osebne kronike, torej je prav, da napišem kakšno besedo tudi na temo tako pomembnega dogodka v mojem življenju. Sicer preziram manično objavljanje fotografij svojih otrok po raznih socialnih omrežjih, ampak ok, tokrat moram narediti izjemo, sledila bo tudi kakšna fotografija. Pravzaprav, zakaj bi to kdo sploh počel – dnevno objavljal svetu fotografije svojih otrok? Resnica je, verjeli ali ne, ljudem ni mar za slike vaših otrok. Še več, večini ni mar niti za vašega otroka, vseeno jim je. Razen tistim nekaj ljudem, ki so stalnica v vašem življenju in so za vas zares iskreno veseli ter radost delijo z vami. Torej, namesto dnevnega objavljanja na Facebook, je bolje graditi družinski album s kvalitetnimi fotografijami, ki jih tudi natisnemo v fizično obliko. Album boste nekoč prijeli v roke in ga prelistali skupaj z vašim otrokom, ki bo takrat odrasla in, upajmo, samostojna oseba. To bo obema pričaralo tiste lepe nostalgične občutke. Na disku bodo fotografije pozabljene.

Preberi več

Srečno 2017

Tokrat že šestič. Že preden se je 2015 končalo, sem delal plane in bil siguren, da bo 2016 nekaj posebnega in nasploh super leto. Definitivno je bilo nekaj posebnega, pa še kako. Poleg osebnih, precej masivnih eksistenčnih kriz z raznimi vprašanji o lastnem obstoju, me je konec pomladi presenetila še posebej vznemerljiva novica. Prišla je precej nepričakovano, kot strela iz jasnega, po tem, ko sem se iz službe vrnil domov, rahlo okajen po nekaj pirih s sodelavcem. »Igor, noseča sem.« A me zajebavaš? »Res sem noseča!« Po tem, ko sem odprl še lično kuverto v kateri sta bila dva pozitivna testa nosečnosti, ni bilo več dvoma, da gre zares. Seveda je pretkani ženski um vse skupaj še v večnost obeležil s svojim telefonom, ko se je šla skrito kamero. Človek se na takšno novico ne pripravi. Lahko si misliš, da si pripravljen ampak nisi. Po nekaj minutnem adrenalinskem šoku in dojemanju vsega, me je popadla silna evforija in nepopisno veselje – ne zavračam možnosti, da pri tem ni imel nekaj zaslug tudi pir. Po nekaj dneh pa relativno velike skrbi, kaj in kako bova šla skozi to, ali sva pripravljena? Ampak skrbi minejo, ko se malce pomiriš in pogovoriš sam s seboj. Dal boš vse od sebe, več kot to pa tako ne gre.

Preberi več

Tina Maze, Zlata lisica 2017 in SZS

Priznam, nisem spremljal podvigov Tine Maze, njenih dosežkov, niti me pretirano ne zanimajo, mi je pa na uho prišel “halo”, ki se je pričel odvijati glede Tininega zadnjega nastopa na Zlati lisici. Kolikor razumem zgodbo, gre ponovno za klasičen slovenski “vsi bi vse zastonj”. Ne zavračam možnosti, da se o celotni zadevi motim, podajam zgolj svoje mnenje na podlagi prebranega v različnih medijih. Siguren sem, da nihče od nas ne pozna realnih, obeh plati zgodbe. Pri SZS naj bi navedli, da bo Tina Maze v reprezentančnem dresu nastopila le v primeru, če bo vsak od zlatih sponzorjev prispeval določeno vsoto denarja. S tem bi zaslužila nekje 90 tisoč evrov. V nasprotnem primeru pa bi nastopila v oblačilih na katerih so navedeni njeni sponzorji – za katere verjamem, da bodo plačali brez drame. Osebno v tej zgodbi ne vidim nič spornega. Da je prišla do tukaj kjer je danes, so bile solze, znoj in kri in prav je, da se temu primerno sedaj ceni. O njenih dosežkih pa ni potrebno izgubljati besed.

Preberi več

  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.