Žalske prioritete

Že pred časom sem sklenil, da bom novice spremljal le minimalnih količinah saj so naravnane tako, da v človeku sprožajo stres in občutek panike ter vzbujajo konstantno stanje alarma. Seveda pa jih tu in tam še vedno pogledam. Črne kronike načeloma nikoli ne berem, danes pa mi na uho pride novica o ponovni žrtvi, ki je rezultat železniške nesreče v Dobriši vasi pri Petrovčah. V Petrovčah sem živel trideset let in vem, da ta nesreča ni prva, ki se je zgodila na tej trasi. Preglednost tega prehoda pa je – dokler ne zapelješ praktično na tirnice – več ali manj nična. Velikokrat sem se že spraševal zakaj ne poskrbijo za večjo preglednost in varnost na tem delu. Tokrat je rezultat mrtva 16-letnica, 19 in 20 letna sopotnika pa sta hudo poškodovana. Seveda ne govorim, da je previdnost odveč, sigurno pa  takšne razmere ne pomagajo.

Občina Žalec gradi projekte, ki pritegnejo množice pogledov in vzbujajo začudenja na svetovni ravni. Fontana piva je projekt s katerim se zelo radi pohvalimo, tujci pa zavistno sanjajo kako rajsko je v Žalcu kjer se pivo cedi kar iz pip. Kaj pravite, ko bi poskrbeli še za varnost ljudi in izpostavljene železniške prehode kot je tisti, ki je tokrat vzel življenje, ustrezno zaščitili? Verjetno je takšen poseg napram fontani piva stroškovno komičen. Nekako sedaj verjamem, da se bo prehod sedaj uredil z zapornicami, če bo seveda dosti zgražanja javnosti, v nasprotnem primeru se bo pozabilo in čakalo na naslednjo žrtev.

Fotr

Nekaj časa sem tuhtal ali naj o tem kaj napišem. Nenazadnje, ta blog je bil ustvarjen z namenom neke osebne kronike, torej je prav, da napišem kakšno besedo tudi na temo tako pomembnega dogodka v mojem življenju. Sicer preziram manično objavljanje fotografij svojih otrok po raznih socialnih omrežjih, ampak ok, tokrat moram narediti izjemo, sledila bo tudi kakšna fotografija. Pravzaprav, zakaj bi to kdo sploh počel – dnevno objavljal svetu fotografije svojih otrok? Resnica je, verjeli ali ne, ljudem ni mar za slike vaših otrok. Še več, večini ni mar niti za vašega otroka, vseeno jim je. Razen tistim nekaj ljudem, ki so stalnica v vašem življenju in so za vas zares iskreno veseli ter radost delijo z vami. Torej, namesto dnevnega objavljanja na Facebook, je bolje graditi družinski album s kvalitetnimi fotografijami, ki jih tudi natisnemo v fizično obliko. Album boste nekoč prijeli v roke in ga prelistali skupaj z vašim otrokom, ki bo takrat odrasla in, upajmo, samostojna oseba. To bo obema pričaralo tiste lepe nostalgične občutke. Na disku bodo fotografije pozabljene.

Preberi več

Odštevam ure in minute

Danes je eden tistih večerov, ko budno čakam; a bo, al ne bo. Danes, jutri, čez en teden, dva? Rok tvojega prihoda iz udobja maminega abdomna je sicer tretjega februarja, a v realen svet lahko privekaš vsak trenutek. Vsa zgodba se lahko začne odvijati čez nekaj dni, nekaj ur, minut. Nihče ne ve. Sicer nisem pretirano nervozen, a vsakič, ko je samo sum o tem, da gre zares, me preplavi divji adrenalin. Utrip naraste, pridruži se nervoza, misli švigajo sem ter tja med tem, ko se poskušam kar se da skoncentrirati in zadevo izpeljati kot je treba. Rad bi rekel, da me ni strah a bi lagal. A je že tako, ljudje se bojimo novih, velikih začetkov, novih poglavji. A v veliko večji meri, se tvojega prihoda veselim z vso radostjo, ki jo premorem. Tisto iskreno. Sploh te še ni tukaj, ob nama, pa čutim neznansko ljubezen, ki je ne znam opisati, izredno povezavo. Pa tisti poseben čut, skrb, privinski nagon verjetno, zavedanje, da moram od sebe dati vse kar je v moji moči, da ti naredim življenje kar se da dobro, zanimivo, da sem tvoj sopotnik, varuh, učitelj in predvsem dober oče.

Preberi več

Srečno 2017

Tokrat že šestič. Že preden se je 2015 končalo, sem delal plane in bil siguren, da bo 2016 nekaj posebnega in nasploh super leto. Definitivno je bilo nekaj posebnega, pa še kako. Poleg osebnih, precej masivnih eksistenčnih kriz z raznimi vprašanji o lastnem obstoju, me je konec pomladi presenetila še posebej vznemerljiva novica. Prišla je precej nepričakovano, kot strela iz jasnega, po tem, ko sem se iz službe vrnil domov, rahlo okajen po nekaj pirih s sodelavcem. »Igor, noseča sem.« A me zajebavaš? »Res sem noseča!« Po tem, ko sem odprl še lično kuverto v kateri sta bila dva pozitivna testa nosečnosti, ni bilo več dvoma, da gre zares. Seveda je pretkani ženski um vse skupaj še v večnost obeležil s svojim telefonom, ko se je šla skrito kamero. Človek se na takšno novico ne pripravi. Lahko si misliš, da si pripravljen ampak nisi. Po nekaj minutnem adrenalinskem šoku in dojemanju vsega, me je popadla silna evforija in nepopisno veselje – ne zavračam možnosti, da pri tem ni imel nekaj zaslug tudi pir. Po nekaj dneh pa relativno velike skrbi, kaj in kako bova šla skozi to, ali sva pripravljena? Ampak skrbi minejo, ko se malce pomiriš in pogovoriš sam s seboj. Dal boš vse od sebe, več kot to pa tako ne gre.

Preberi več

Ko slišim ime Nikola Tesla, najprej seveda pomislim na enega najpomembnejših znanstvenikov in genialcev sodobnega časa. Pionirja, revolucionarja, ki je močno prispeval k oblikovanju sodobnega človeštva ter sodobne industrije. Dramatično je vplival na vsa tehnološka področja modernega človeštva. Industrija, medicina, telekomunikacije… Od turbine pa do mobilnega telefona – ne mobilnega telefona direktno, ampak posredno. Nato se spomnim srednje šole in profesorja elektrotehnike, g. Matjaža Žeraka, kako je z izjemnim žarom in vnemo do potankosti razlagal delovanje Teslovega transformatorja, indukcije itd., velikokrat pa je rad poudaril tudi izjemno pomembnost obstoja Nikole Tesle ter njegov enormni vpliv na svet kot ga poznamo danes. Ko smo govorili o gostoti magnetnega polja, se mi je vedno dobro zdelo, da je enota za le-tega, poimenovana Tesla. Na Balkanu – kamor štejem tudi Slovenijo -, ga bodo ljudje vedno imeli za svojega; od tu tudi ta, tihi ponos ob omembi njegovega imena.

Ljudje kot je bil Tesla so izjemno redki, seveda pa to ne pomeni, da ne obstajajo. Prav zdaj, v tem trenutku, nekje v svojem malem laboratoriju, se manično predajajo svoji obsesiji, stremenju k premikanju meja nam znanega, reševanju nerešenih ugank in skrivnosti. Le redki premorejo takšen fokus, predanost, domišljijo in malodane norost pri svojem delu. 100% se zavedajo kaj je njihovo poslanstvo na tem svetu, zato so mnogokrat odrinjeni, tja med čudake, morda vaške posebneže, saj ne znajo harmonizirati z vsakdanjimi ljudmi – ali pa ti ne znajo harmonizirati z njimi. Živijo v neki drugi dimenziji. Tesla je bil definitivno mnogo, mnogo let pred tedanjim človeštvom, tudi pred tedanjim znanstvenim svetom. Zato je bil v očeh povprečja čudak, norec, a vseeno genialec brez primere, skoraj prerok. Govoril je o stvareh, ki so nas doletele desetletja kasneje.

Preberi več

  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.