Človek in njegove sanje o letenju. Te sanje so pravzaprav stare približno toliko kot človeštvo samo. Preden ne zaidem predaleč, v soboto bom prvič potoval z letalom. Občutki? Kaj pa vem, navdušenje mešano z tistim občutkom, ko prvič sam pelješ kolo brez pomoči starega ata. Malce negotovosti. Letalski prevozi naj bi veljali za enega najbolj varnih načinov. Statistika je statistika ampak fuck that! Ko vidiš razbitino skrešano nekje v neko goro bogu za leđama, ta statistika defenitivno nima velike teže. Bo doživetje, v to ne dvomim.

Kam grem? Na oddih v Egipt, natančneje Hurgado. Spočiti misli, kovati načrte in spremembe, fotografirat … kar mi srce poželi. Super bo! Edina stvar, ki zna malo zjebat stvar je ta večni sindrom driske, ki v teh krajih neutrudno terorizira turiste iz vsega sveta. Pravijo naj ne pijem neostekleničene vode, ne jem nekuhane hrane in določenega sadja, raznih pijač ki vsebujejo led, naj se nekajkrat na dan dezinficiram z stričkom Jackom in še mnogo več. Bom upošteval. To bo moj najdaljši trip do sedaj, namen pa imam vsako leto raziskovati svet, oddaljene kraje, tuje kulture in civilizacije. Vsako leto nekam drugam, spoznati nekaj novega. Seveda kolikor bo čas dopuščal. Ko sem poslušal Simona kako z navdušenjem opisuje ZDA, natančneje Las Vegas, San Francisco itd. ne morem zanikati, da me misel na to destinacijo ne rajca. Tokrat grem seveda pod varnim okriljem turistične agencije, potovanje za lenuhe. All inclusive, dober hotel (upajmo) … tokrat to varjanto, tudi za to, ker sem dobil zelo dobro in cenovno ugodno ponudbo. Malo razvajanja ne bo škodilo. V prihodnosti pa seveda nameravam bolj back pack varjante, ker ravno te dajo pravi filing potovanja, avanture in doživetja. Mislim pa, da bo ta kraj nudil precej dobrih trenutkov in motivov mojemu objektivu. Slike bodo seveda objavljene na tem blogu. Nameravam narediti celo manjšo reportažo našega tripa. Ne obljubim, ampak bom delal na tem. Jp, kadit bo treba nehat!