Ko slišim ime Nikola Tesla, najprej seveda pomislim na enega najpomembnejših znanstvenikov in genialcev sodobnega časa. Pionirja, revolucionarja, ki je močno prispeval k oblikovanju sodobnega človeštva ter sodobne industrije. Dramatično je vplival na vsa tehnološka področja modernega človeštva. Industrija, medicina, telekomunikacije… Od turbine pa do mobilnega telefona – ne mobilnega telefona direktno, ampak posredno. Nato se spomnim srednje šole in profesorja elektrotehnike, g. Matjaža Žeraka, kako je z izjemnim žarom in vnemo do potankosti razlagal delovanje Teslovega transformatorja, indukcije itd., velikokrat pa je rad poudaril tudi izjemno pomembnost obstoja Nikole Tesle ter njegov enormni vpliv na svet kot ga poznamo danes. Ko smo govorili o gostoti magnetnega polja, se mi je vedno dobro zdelo, da je enota za le-tega, poimenovana Tesla. Na Balkanu – kamor štejem tudi Slovenijo -, ga bodo ljudje vedno imeli za svojega; od tu tudi ta, tihi ponos ob omembi njegovega imena.
Ljudje kot je bil Tesla so izjemno redki, seveda pa to ne pomeni, da ne obstajajo. Prav zdaj, v tem trenutku, nekje v svojem malem laboratoriju, se manično predajajo svoji obsesiji, stremenju k premikanju meja nam znanega, reševanju nerešenih ugank in skrivnosti. Le redki premorejo takšen fokus, predanost, domišljijo in malodane norost pri svojem delu. 100% se zavedajo kaj je njihovo poslanstvo na tem svetu, zato so mnogokrat odrinjeni, tja med čudake, morda vaške posebneže, saj ne znajo harmonizirati z vsakdanjimi ljudmi – ali pa ti ne znajo harmonizirati z njimi. Živijo v neki drugi dimenziji. Tesla je bil definitivno mnogo, mnogo let pred tedanjim človeštvom, tudi pred tedanjim znanstvenim svetom. Zato je bil v očeh povprečja čudak, norec, a vseeno genialec brez primere, skoraj prerok. Govoril je o stvareh, ki so nas doletele desetletja kasneje.
Njegova iznajdba večfaznega indukcijskega elektromotorja je za vedno spremenila industrijo; sistem izmeničnega toka pa distribucijo električne energije in s tem posledično elektrifikacijo sveta; s svojo obsesijo z brezžičnim prenosom električne energije je posledično odkril radio, za kar pa se je patenta polastil Guglielmo Marconi, ki je prav za to, na koncu prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Leta 1943 pa mu je vrhovno sodišče priznalo prvenstvo za izum radia. Zasluge ima še za številne druge izume in teorije – radar …
Rodil se je 10 julija 1856, na isti dan kot jaz – z izjemo, da jaz nisem rojen v letu 1856 :). Umrl je sam, v apartmaju 3327 v 33 nadstropju Hotela New Yorker. Njegova žara je danes hranjena v Beogradu. Malo Wikipedije: Ameriška revija Life ga je uvrstila med 100 najpomembnejših ljudi v zadnjih 1.000 letih. V omenjeni reviji so ga označili za enega najdaljnovidnejših izumiteljev sodobne dobe.
Aja, razstava :). Ta je ob 160 letnici rojstva Nikole Tesle na voljo v Cankarjevem domu. Ogledate si jo lahko do šestega novembra. Mislim, da bo vsakemu navdušencu nad znanostjo, geekom in tistim, ki imajo radi elektrotehniko ter tehnologijo, zanimiva. Ni spektakularna, je pa zelo zanimiva, in če ste že ravno v Ljubljani, je definitivno vredna šest evrov. V kotu je stal Teslov transformator in bal sem se že, da ga ne bodo zagnali in je zgolj za okras. Ko sem prijazno gospodično povprašal, če ga je možno videti v delovanju, je veselo demonstrirala in pritegnila vse poglede. Ljudje so z začudenjem gledali, kot čarovnijo. Demonstratorka pa misim, da je precej sita vprašanj kot so: »A me lahko ubije!?«. Ali pa: »Koliko jih je ta teden že tukaj umrlo!?«. Če bi bilo tako nevarno, zelo dvomim, da bi vam ga bili pripravljeni demonstrirati tako nazorno, in to celo v praksi kjer poleg sodelujete tudi sami. No, res pa je, da vam najprej povejo, da je izhodna napetost nekje milijon voltov. Ampak, ker so tokovi zanemarljivi, so skrbi odveč. Prekleto dobro se mi je zdelo, ko sem lahko Nuši nato o tem tudi kaj povedal. Še posebej tisti del, zakaj je ni ubilo. :) Razstave so kul. Spodaj pa nekaj fotografij.
