Zbujati sem se moral vsak dan ob 5.30. Še danes mi ni jasno kako mi je to uspevalo. Iz dneva v dan. Še posebej pozimi, ko je postelja topla, zunaj pa je mraz. To so bili srednje šolski časi. In potem do železniške postaje čakat na vsakodnevni vlak, ki je bil prenatrpan. Ljudi je bilo toliko, da se nisi mogel premikati, lahko si le nepremično stal. Če je bil res slab dan, je kdo še za piko na i nagnusno smrdel po švicu. Ampak bolj všeč mi je bil del čakanja. Vsako jutro je na postaji bil starejši gospod. Nisem ga nikoli poznal. Za njim je vedno omamno dišalo. Kadil je pipo. Mislim, da je večinoma kadil tobak vanilje. Kako prekleto dobro je dišalo! Kot omamljen sem se vedno gibal v njegovi bližini in užival v vonjavah tobaka. Takrat je bilo prvič, da sem bil nad pipo očaran. Kot dijaku seveda pipa ni prišla v poštev. Prvič nisem imel denarja, drugič pa bi me imeli za idiota hehe. Nekako sem na pipo pozabil in jo spravil nekam globoko v oddelek za prijetne spomine.

Takrat sem kadil cigarete. In tudi nad cigarami sem bil očaran. Čeprav je tako večina najstnikov bila. Predstavljale so nekakšen kult latino loverja, poznavalca. Bile so nekaj drugačnega in tudi nate so gledal drugače. Spomnim kako je bila Kuba (bar) polna najstnikov, ki so puhali cigare. Ne vem zakaj, ampak še danes opažam, da če te zunaj opazijo z cigaro hitro asociiraš na prepotentneža, playboya in ne vem kaj še vse. Veliko ljudem ni jasno, da nekateri pač radi preprosto uživajo v aromi.

Tudi v cigare se nisem nekaj posebej spuščal. Seveda sem tu in tam pokadil kakšno “ta pocensko” ampak nek poznavalec nikoli nisem bil. Nikoli jih nisem kadil, ker bi se želel afnati, ampak vedno zaradi užitka. Sem pa vedno občudoval ljudi, ki so jih kadili. Še bolj pa pipaše. Ti so mi vedno dajali občutek pristnosti. Kot, da ohranjajo neko staro tradicijo hehe. Ne vem zakaj. Še sedaj, ko sem že nekaj več kot dve leti brez cigarete, si tu in tam privoščim kakšno cigaro. Kadar gre za kakšne gostilniške podvige si po navadi privoščim cigarillos, saj cigare takrat niso dostopne. Ampak tu in tam si jo privoščim doma, sam. Počasi puhaš in z mislimi odtavaš. Saj vem, mnogo ljudi me bo spet okaralo kakšnega hudiča sem si spet namislil. Ampak tako pač je hehe.

Pred nekaj časa pa sem spet obudil misel in željo po pipi. Spet me je prijelo. In sem se odločil zadevo malce raziskati. Kmalu sem opazil, da je pipaštvo prava sekta. Povezuje ljudi. Ljudje lahko debatirajo o pipah in ob pipi. Tudi sama “stroka” je kar precej obširna. Prebiral sem lahko ogromno izkušenj, napotkov in priporočil. Cela znanost se skriva za pipo. Od tega kako jo napolniti, do tega kako jo pravilno okaditi in čistiti, jo pustiti mirovati. Ni, da ni. In bolj kot sem bral, bolj sem se v idejo po pipi zaljubljal. Kar videl sem že kakšen deževen dan, ko berem knjige in uživam v omamnih aromah tobaka. Zraven pa še morda kakšen kozarček ljube pijače.

In seveda sem jo kupil! Predolgo me je grizlo. Sedaj nekaj denarja že imam in nisem več najstnik hehe. Zakaj pa ne. Odločitev je padla. Po spletu brskam kje bi našel kakšnega spletnega ponudnika, ki prodaja pipe a za enkrat brez uspeha. Kot, da se sploh ne prodajajo. In sem šel raje kar v trafiko, v Celju. Tam sem jo seveda našel. Privoščil sem si svojo prvo. Cena je bila 43 eur skupaj s tobakom. Nekdo bi to označil kot norost. Ampak treba je poskusiti tudi kaj novega. Kolikokrat brezglavo zapravljamo denar za totalno nesmiselne stvari. Tu in tam je potrebno si privoščiti kaj za dušo hehe. Ne gre za vrhunsko pipo. Gre za nekje srednji, osnovni razred. Lesene izdelave, s filtrom. Poleg so tudi obširna navodila kako jo pravilno uporabljati, čistiti, polniti. Nisem je še testiral. Upam, da je ne pozabim nikoli. V dobrem smislu seveda. Zraven pa seveda vanilijev tobak. Naj bo ta prvi, saj me je le ta tako zelo očaral pred mnogimi leti. Ko pa bom malce bolj izkušen in bom imel kaj konkretnejšega za povedati, pa bom seveda to delil tudi s tabo, dragi bralec.

Seveda se zavedam, da ni zdravo ampak ok, bom tvegal. Eno razvado pa lahko imam. In pipe se tudi ne kadi vsak dan. Mogoče enkrat na teden. In močno dvomim, da se bo zaradi nje vrnila želja po cigaretah. Sedaj imam še en nov hobi. Se že veselim raziskovanja raznih tobakov …

Če ima kdo kakšne koristne nasvete … prosim na dan z njimi. Kar komentirajte. Mislim, da bo prišlo prav še kakšnemu osebku, ki razmišlja o pridružitvi svetu pipaštva.

Aja, pa še en čudovit video, ki sem ga zadnjič našel. Sicer je o cigarah ampak je njegovo bistvo tudi povsem drugje. V druženju, miru, prijateljstvu in strasti. Čudovita video, ki ga želim deliti.