Nov objektiv – Nikon 35mm f/1.8G DX

27.november.2012 | Igor

Komaj sem začel pisati, pa že lažem. Imam ga že nekaj časa,  in tudi novega nisem kupil. Skoraj ne morem verjeti, da o tej novi, čudoviti igrački še nisem ničesar napisal. Namreč, pred časom sem v svojo fotografsko torbo dodal svoj prvi objektiv z fiksno goriščnico. Nikon 35mm f/1.8G DX. Dosti opevan objektivček. Pravzaprav nekakšen standard. Sicer imam še vedno rad svojo Sigmo, ampak želel sem nekaj vsestranskega, nekaj z dobro optiko, cenovno ugodnega, lahkega in diskretnega. Ja, včasih je z malim vse lažje. Moj prvi objektiv z fiksno goriščnico.

Še preden sem kupil svoj prvi fotoaparat sem prebral kar nekaj materiala glede opreme in fotografije nasploh. Pogosto se je pojavljala večna dilema med fiksnimi in zoom objektivi. Takrat o fiksnem sploh še razmišljal nisem. Ko si čisto na začetku, oziroma, ko še nimaš nič, so vedno privlačni tisti “ta veliki”, mogočni in pregrešno dragi objektivi. Deluje profi. No, ko sem kupil prvi aparat in se z njim malce spoznal, sem ugotovil, da za svoje potrebe niti v sanjah ne potrebujem večjega zooma. Moj idealni razpon goriščnic je bil nekje od 10 – 100 mm. Več ne potrebujem. Moja Sigma, ki ima od 17 pa do 70 mm mi je zelo ljuba. Tudi zaslonka f2.8 je ok. Tako univerzalna, da jo uporabljam za vse. To, da je macro, je le se dodaten plus saj se odlično obnese, ko je potrebno ostriti od blizu. Nekje na razdalji 7 cm, izostri brez problema. Seveda odvisno od kontrasta in svetlobe. Super bi bilo le še, če bi imela blendo fiksno 2.8 skozi celotno območje goriščnic. Tudi takšen nakup pride nekoč na vrsto. Ko bo denar za to.

Veliko sem slišal, bral, gledal o izredno priljubljenem tako imenovanem “nifty fifty-ju”. Klasičnih 50 mm je za to ceno izredno kvalitetne izdelave. Hotel sem ga imeti. Ima vse. Je lahek, majhen, optično zelo zmogljiv. In kar je še dodatni bonus (no, kakor za koga), te prisili, da v kadriranje vložiš malo več truda. Malo več gibanja. Malo več dinamike. Z zoom objektivi smo ljudje precej razvajeni. Stojimo tam nekje v ozadju in obračamo knofe. Ne rabiš veliko skakati okoli saj si lahko na mestu izmišljuješ in testiraš nove kadre. Ko pa imaš fiksnega, potem pa je potrebno skakati. Drugače ne gre. Če želiš motiv malce bližje, greš tudi ti bližje. Včasih se območje udobja zmanjša. Za dobro fotko boš torej včasih moral iz balončka. Kar je super, saj se takrat zgodi Življenje. Zares sem si ga želel. Vsestranski je. Zunaj se čudovito obnese, v prostorih pa je tako. Če so prostori večji, je ok, saj zajame kar ozek kot. 50 mm ni ravno širok kot. Torej za razne skupinske družinske fotografije v dnevni sobi ne bo najprimernejši, saj se bodo rezale glave, noge … hehe. Je pa velik plus njegova zaslonka. 1.8 se precej pozna v slabših svetlobnih pogojih. Na boljše seveda. Seveda pa spet odvisno od želja in kadriranja. Nikakor ne želim reči, da je takrat neuporaben. Mislim, da je lahko zelo uporaben. A le za motive, ki ne temeljijo na širokem kotu. Vse je odvisno od vaše domišljije.

Ostri zelo hitro in precej natančno. Tudi v slabših svetlobnih pogojih. Tudi precej tih je. Precej diskreten. Izredno mi je všeč ta opcija hibridnega načina ostrenja. Torej, lahko imaš nastavljeno na AF, torej avtomatsko ostrenje, a lahko brez vsakega dodatnega nastavljanja še vedno ročno ostriš. Zelo uporabno. Fotografije so že na sam izgled drugačne, pozna se višja kakovost optike. Seveda v primerjavi z kit in nižje do srednje visoko cenovnimi objektivi. Pri 1.8 je ostrina precej koncentrirana. Nekje od f2 dalje so fotografije super ostre. Čudovit za portrete saj naredi čudovit bokeh. Za portrete seveda mislim na DX formatih, na FX dvomim, da bi bilo tako. Grajen je precej solidno, iz močne masivne plastike. Kot sem že omenil je zelo majhen in lahek torej je super primeren za na ulico. 35 in 50 mm je ulica! Odlična svetlobna jakost, nizka teža, dobra optika, diskretnost … Več si za na ulico ne moreš želeti. Za kakšne koncerte bi sicer bil primeren, če je možnost slikati bolj iz bližine, drugače pa mislim, da ga bi “zmanjkalo”. Seveda pa spet odvisno od same kompozicije in želja.

V kombinaciji z mojim D7000 je super saj je objektiv svetlobno močan, aparat pa nudi udobno uporabo višjih ISO nivojev z malo šuma. Rezultat so hitri časi zaradi česa je boljša tudi ostrina. Na nekaterih Nikonovih DSLR aparatih vstopnega razreda AF naj nebi deloval. To je bil tudi eden izmed glavnih razlogov, da ga nisem kupil že prej, ko sem imel še star body. Na D3000 nebi deloval AF.

Več ne bom nakladal saj je o njem na internetu neskončno podatkov, mnenj, testov … Na hitro sem želel le opisati svoje prve občutke z mojimi dodatnimi 35timi milimetri. Sedaj že imam skupaj kar nekaj milimetrov. Počasi se daleč pride. Jaz sem z njim vsekakor izredno zadovoljen in mi ni žal nakupa. Zanima me le kako hudiča je potem delati z f1.4 ali še lepše, f1.2. V prihodnosti pa želim še 50mm, ki bo pa povsem portretno namenjen.

In zakaj za vraga večinoma govorim o 50mm, če pa sem kupil 35 mm? Moja kamera je DX formata, torej je crop index še dodatnih x1,5. Če bi torej kupil 50mm, bi dejansko imel … samo malo, da vzamem kalkulator … 75 mm, kar pa ni ravno toliko vsestransko. Je pa super duper goriščnica za portretno fotografijo. Zato sem tudi omenil, da v prihodnosti želim še 50 mm. Tole je vse nekoliko begajoče a ne? Haha! Torej, mojih 35 mm je na mojem aparatu dejansko 52.5 mm. 2,5 mm preveč kot sem idealno želel.

In kje sem ga kupil? Kot večina fotografske opreme (razen body-ja), kupim preko spletnih oglasov. Za občutno nižjo ceno dobiš perfektno ohranjeno robo. Fotografi v veliki večini zelo pazijo na svojo opremo in jo redno negujejo. Kot svoje ženske. Nekje sem celo bral, da jo tako zelo čuvamo brez potrebe, saj so aparati grajeni za bistveno večje zlorabe kot bi si sprva mislili.

Pa še seveda nekaj slikic spodaj. Nikončka sem slikal s Sigmico hehe. Zraven pa še prvi hitri, testni portret, ki sva ga naredila z Denisom na kavi. Denis upam, da nisi jezen zaradi objave. Zakaj ravno ta fotografija?  Ker je ta portret je bil testiran pri zaslonki f/1.8. Tako malo za občutek. Portretiranec konkretno izstopa od ozadja. Kar se fotografij tiče, je sedaj tako, kot da sem naredil test za Sigmo. Dodam slike Nikona še naknadno.

Objavljeno v torek, november 27th, 2012 ob 15:53

Trenutno ni komentarjev

Dodaj komentar




  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.