Tole sem sicer imel namen objaviti že decembra 2015, a iz ne vem točno kakšnih razlogov nisem. Do niti ne tako dolgo nazaj, sem poznal le “naša” klasična rebra. Tista, ki jih je naredila mama. Mesnata, z veliko špeha, ta velika. Ne vem kako bi se prav izrazil :). Recimo jim mamina rebrca. Ko so, po nešteto neuspelih poskusov restavracij različnih formatov, v Celju ponovno odprli gostilno Stari pisker, pa sem se spoznal še z najboljšimi hamburgerji daleč na okoli in rebrci. Spare ribs. Te so čisto druga zgodba od maminih klasičnih reberc. Spare ribs se od maminih razlikujejo po tem, da so bistveno manjše, manj špehnate in nasploh namenjene uživanju v obiranju. Stari pisker je ponudil odlične, meso je popolnoma brez napora odstopilo od kosti, bilo je nežno, skorja pa rahlo hrustljava in lepo zapečena. Posebno noto je dala še bbq omaka, katera je skozi proces pečenja čudovito karamelizirala in dodala sladko-dimasti okus. Poezija za brbončice. Cena takšne svinjske pregrehe je znašala nekje 8 evrov. Fer cena, za tisto obdobje. S časom so porcije kar precej oklestili.

Kako bi jih naredil sam? Ko sem vprašal v trgovini Celjskih mesnin, če mi lahko pripravijo nekaj spare ribsov, me je možakar debelo gledal in s prstom pokazal na mamina, klasična rebra. Ko sem vprašal v Merkatorju, sem dobil zelo podoben odgovor. Nato pa me je mladenič v trgovini Interspar v celjskem City centru končno razumel. Vedel je kaj želim. Na zalogi jih je imel dober kilogram. Na blagajni sem debelo gledal, ko sem skeniral črtno kodo. Cena je bila, mislim da, nekje slaba dva evra. Morda se motim, ker je že kar nekaj časa nazaj. Bil sem šokiran. Še bolj, ko sem pogledal kaj sem kupil. Na listku je pisalo mesnate kosti. Ustrašil sem se že, da sem zajebal. A nisem. Dejansko je to tako poceni, je stranski produkt, izmet maminih, klasičnih rebrc. Sicer ne vem ali sem sploh dobil pravo stvar, a izgledalo je isto, okus je imelo isti, velikost je bila ista. Kasneje sem pri istem mesarju naročil kar pet kilogramov, za kar sem plačal nekje dobrih pet evrov. Smešno poceni.

Meso je najprej potrebno pošteno zmasirati z “rub-om”, mešanico začimb, ki dajo mesu okus. Na internetu obstaja milijon različnih receptov za rub. Jaz sem zmešal: sol, poper, kajenski poper, pravi rjavi trsni sladkor, kumino, mleto rdečo papriko, malo čilija v prahu, čebula v prahu, česen v prahu in malo kave. Ja, kave! :). Kar veliko okusov, vem, a se ne obžaluje, ko narediš prvi grižljaj. Potrebuje se še dobra bbq omaka. V Intersparu sem kupil kar Mississippi bbq omako. To sem kasneje obžaloval. Preveč sladka in nasploh deluje umetno. V bodoče bom naredil svojo, na internetih je ogromno super receptov.

Na mesu najprej odstranimo nekakšno mreno. Ta se nahaja na zadnjem delu reber in je precej čvrsta. Meso nato z mešanico začimb pošteno natremo in zavijemo v pvc folijo za živila. Spravimo v hladilnik in pustimo čez noč, da se marinira. Naslednji dan jih odstranimo iz pvc folije in zavijemo v alu folijo. S tem ustvarimo nekakšen “lonec” v katerem se bodo spekla enakomerno, obdržala vso svežino in sokove, ki bodo dali celotni zadevi tudi super okus. Če bi jih pekli brez folije, bi se popolnoma izsušila. Pečico segrejemo na 140 °C.

Rebra položimo na pekač oziroma mrežo. Najbolje na srednjo višino. Zavito v alu folijo pečemo dve uri. Po dveh urah jih vzamemo iz pečice in odstranimo alu folijo. Meso namažemo z bbq omako s katero nismo skromni. Temperaturo v pečici zvišamo na nekje 200 °C. Rebra – tokrat brez alu foljije! – položimo na mrežo in jih pečemo še nekje pol ure na 200 °C. Tako  bo bbq omaka lepo karamelizirala in meso bo dobilo lepo hrustljavo skorjico, v sredini pa bo ostalo sočno. Seveda bo kar samo odstopalo od kosti! Po pol ure vzamemo iz pečice, pustimo stati nekje 10 minut in nato serviramo. Poleg paše kakšen dober, domači, pečen krompir. Ali pa zelenjava iz žara. Ali pa kar oboje. In pa seveda kozarec dobrega rdečega vina. Ali pa kar pir. :)

Za prvič je bilo prekleto dobro, a me je motila tista BBQ omaka iz Interspara, ki je do neke mere zadevo uničila. Naslednjič obvezno naredim svojo. Se da še marsikaj izboljšati.

Sezona roštiljanja se je že pričela in v kratkem isto poizkusim narediti še na roštilju.

Če kdo ve, kje se še dobijo dobra rebra, na dan z besedo.