Ne bom govoril, da sam ne strmim k lepi postavi, bi lagal, če bi to zanikal. Ljudje smo vedno, in tudi vedno bomo strmeli k idealom. K naši percepciji lepote. V naravi človeka je, da želi ugajati, da želi biti privlačen. Velikokrat pa nas te želje popeljejo v velike frustracije in ekstreme. Tudi samomore. Sam sem zagovornik neke zdrave mere dobrega okusa. Torej nikoli ekstremov. Niso mi všeč pretirano mišičaste postave, niso mi všeč debele postave, niso mi všeč pretirano suhe postave. Nekje zlata sredina, lahko bi rekel nekoliko atletska postava. To je meni ideal kar se zunanjosti tiče. Tudi sam se trenutno trudim, da bi prišel vsaj približno do tja. Ne gre se toliko zaradi tega, kaj si drugi mislijo o meni. Bolj se gre za to, da si sam dokažem, da zmorem. Da sem sam zadovoljen s svojo postavo. Čutim potrebo po tem, da sem nekje v mejah idealne, zdrave telesne teže za svojo velikost. Da sem fit in kondicijsko pripravljen. Je bilo preveč grehov preteklosti, še posebej v decembru. :) Pri ženskah so mi všeč obline, ampak ne tiste zelo maščobne okoli riti, nog in trebuha.
Torej, kaj je bistvo tega zapisa? Na enem od novičarskih portalov sem danes naletel na super video, ki prikazuje idealne telesne konstrukcije skozi zgodovino človeštva. Model določene postave predstavlja ideal za določeno ero. Izredno zanimivo je videti kako se kriteriji človeštva konstantno spreminjajo. Če je na primer v času antičnega Egipta bila idealna ženska postava bolj suhe (normalne) konstrukcije, ozkih ramen, visokega pasu in simetričnega obraza, je recimo v obdobju antične Grčije ideal povsem drugačen. Polne obline, debelejša stegna … V obdobju italjanske renesanse pa je bila kot ideal, smatrana debelušna postava. Enako je veljalo za barok. Debeli ljudje so simbolizirali izobilje in premožnost. Zelo zanimivo.
Kdo postavlja ta merila? V prvi meri mediji in modna industrija. Zelo zanimivo je, da nekaj kar v določenem obdobju velja za popolnoma neprivlačno, absurdno, v nekem drugem obdobju predstavlja popolnost. V današnjih, modernih časih so kriteriji precej prekleto visoki. In tudi zahteve po lepoti so velike. Posledično je tudi velikih frustracij glede samopodobe ogromno. Mediji in posledično družba nam narekuje vedno bolj ostra in nečloveška merila kako bi človek moral zgledati, da bi bil privlačen. In zdi se, da je tudi človeštvo s svojim izgledom obsedeno bolj kot kadarkoli. Dober indikator so recimo Facebook profili z milijoni slik samega sebe. Videl sem kar precej primerov, ko oseba dnevno objavlja svoje slike in kriči po lajkih in pozitivnih komentarjih.
Seveda pa na temeljih teh frustracij cveti kar nekaj industrij in se obračajo ogromni denarji. Recimo modna industrija, pa plastična kirurgija, fitnes centri, svetovalci za zdravo prehrano, razni prehranski dodatki, ki obljubljajo ekstremne rezultate brez napora in to že v tednu dni, osebni trenerji itd itd. Kot video prikazuje je ženski ideal danes podoba iz modne revije. Iz reklam za spodnje perilo, ki jih lahko vidimo na kakšnem jumbo plakatu. Tako se lahko sami s sabo obremenjujemo že na poti iz službe v zavedanju, da ne dosegamo norm današnje družbe. Ploski trebuh, zdrava koža, velike prsi in zadnjica. Vsi radi pogledamo za idealnim, za absurdom malo manj.
No, pa še video, ki je razlog tega zapisa :)