Moral bi končno ponovno redno začeti s tekom. Prebral sem super knjigo na to tematiko, a še vedno premalo močno, da bi me resno zazibala in pognala v dir čez drn in strn. Vsak dan planiram tek za naslednji dan. Moral bi se spraviti v ftnes. Prelagam že kar nekaj časa. A jebi ga, ko je tako lepše sedeti v udobnem kavču in se leno poigravati z mislijo oziroma ideji o fitnesu. Planirati je vedno tako zelo fajn. Spraviti se k stvari pa je povsem druga zgodba. Končno bi moral do konca prekolesariti tistih magičnih 1000 km. Imam jih nafuranih že nekaj preko 900 a je za tistih slabih sto sedaj tako težko spraviti rit nazaj na sedež. Hudiča, kolesaril nisem že od Salzkammerja. Več bi moral v hribe. Na kakšnega takšnega, ki ga še nisem obiskal. Morda bi kakšen nov gadget pomagal? Mogoče pa res. Moral bi jesti bolj zdravo a kaj, ko se je lažje filati z junkom. Moral bi večkrat pisati na tale moj blogec. Pisati je fajn, zabavno. Zakaj torej več ne pišem? Ne vem. Mogoče celo za to, ker se kakšen mesec ali dva nič kaj ne dogaja. Nič kaj novega. Fotografirati bi moral malo več! Zakaj ne? Aja točno, nimaš pravega navdiha in prave volje. Čakaš na svoj trenutek. Bom jutri.

Jebemu boga no! Kdaj sem postal tako len in zdolgočasen!? Jutri grem na 10 km tek! Novembra se vpišem nazaj v fitnes in skurim nekaj kilogramov. Do konca leta končno naflikam skupaj teh 1000 km, da bo mirna vest. Tudi v hribe bom hodil. Blog se bom trudil bolj redno pisati in končno očistil praha svoj fotoaparat ter ga začel celo spet uporabljati. Tak! Tale drobni zapis naj bo brca sebi v rit, da se spravim nazaj v red. Nazaj med žive iz obzorja somraka. Očitno pride obdobje, ko človek malce obstoji. Malce zaspi in malce počiva. :)