No, morda bolje rečeno: »univerzalni DIY armband za več ali manj katerikoli telefon«. S to brutalno preprosto, na prvi pogled morda celo malce smešno rešitvijo, boste privarčevali za kakšno dobro kosilo. Bila je ena tistih situacij, ko si rečeš: »kako vraga se tega sam nisem spomnil!?« Kako bi se reklo armband po naše? Zasledil sem izraz: ramenska torbica za mobilni telefon. Sliši se skrajno glupo. Aja, za vse, ki še morda ne veste kaj pomeni kratica DIY. DIY je kratica za do it yourself, ali po naše: naredi sam.

Verjetno sem že večkrat omenil, da brez glasbe preprosto ne morem teči daljših razdalij. Vem, da je to slabo, a tako pač je. Monotonost poslušanja zgolj svojega srca in dihanja me utruja in me nič kaj ne motivira. Tako mi na momente tek lahko postane breme. Pred časom sem si nabavil iPod shuffle, ja, to je tisti na sponko, tamajhen. 2 giga kapacitete pa je več kot dovolj za zbirko najljubše glasbe, ki me spremlja na poti. Nikoli nisem razumel potrebe po deset in več giga kapacitete na prenosnem predvajalniku. Kot povsod v življenju, tudi tukaj velja, da preobilnost in prevelika izbira, človeka zmedeta, ta nato ne ve več točno kaj želi.

Ipod shuffle je torej sila uporaben in sploh super, a kmalu pride do večnega problema, glasba se prične ponavljati in s časom postane nekoliko nadležna. Nato poslušanje preraste v mrzlično klikanje po gumbu za naslednjo pesem – tudi v primeru ogromne zbirke glasbe na predvajalniku. Neskončnemu klikanju in histeričnemu iskanju popolnega komada za določen trenutek se ni moč izogniti. To naredi zavedanje o možnosti izbire. Še posebej v primeru obilnosti! Ena od možnih rešitev je seveda poiskati novo, svežo glasbo. Iskanje nove glasbe po svojem okusu pa je lahko sila naporno, še posebej, ko gre za neznane izvajalce in tavaš v temi. Kaj hitro naletiš na kakšen zatežen new age alter rock ali nadležno mainstream elektroniko. Ampak seveda vsakemu svoje. Zelo dobra rešitev pa je tudi poslušanje radia. Dobrega radia, se razume. Tega pa na mojem ipodu ni. Ampak v primeru kakšne napornejše športne aktivnosti, verjetno ne želite poslušati kakšne pogovorne oddaje. Zato je najboljša izbira internetni radio.

Zelo rad uporabljam aplikacijo Endomondo. Zdi se mi super uporabna in rad spremljam razne statistike, zabavajo me. Še posebej uporabna se mi zdijo vmesna avdio obvestila o pretečeni razdalji in času; ta so del funkcionalnosti Audio Coach-a. Tako vedno vem kje sem in mi ni potrebno slepo sklepati koliko kilometrov ali časa je za mano – čeprav je včasih lepo tudi samo leteti, brez vsega in brez cilja. Tudi tega ni na ipodu. Nudi pa vse to iPhone ali kakšen drug pametni telefon. Za radijski predvajalnik uporabljam TuneIn Radio. Ampak kako bi se zadeva obnesla na terenu? Skrbelo me je koliko mobilnih podatkov mi bo to kurilo. TuneIn pa omogoča, da sami nastavite kakovost streama. Nastavil sem 64kbps v AAC formatu in je bilo povsem zadovoljivo. 64kbps pa ne predstavlja neke dramatične porabe podatkov.

Po nekaj časa iskanja kakšne dobre radijske postaje, sem naletel na Rock Radio SI, ki mi je zelo všeč in bo verjetno kar stalnica. Nič več konstantnega prestavljanja glasbe, ker tu pač nimaš te izbire. In kar je najpomembneje, večinoma gre za dobro glasbo, po mojem okusu – in brez rezanja solaž. Ko sem slišal Brothers in arms od Dires Straits, sem kar poletel čez hrib.

Torej, uporaba pametnega telefona pri teku je v mojem primeru optimalna rešitev saj izpolnjuje vse moje želje. Ampak kam hudiča vtakniti iPhone 6 med tekom, da me ne bo motil. Žepov na tekaških hlačah nimam, pa tudi motilo bi me. iPhone 6 je precej velik. Ena od rešitev je armband. Tega sem kupoval že pred leti, ampak me je minilo vedno, ko sem videl oderuške cene za kos elastičnega traka z malo PVC dodatka. V Tomas Sportu so jih pred leti imeli za cca. 30 evrov, če se ne motim. Danes se  dobijo tudi dosti ceneje, a vseeno. Druga možnost je seveda Kitajska. Ampak želel sem ga takoj, ne čez en mesec.

V Google sem vpisal DIY running armband in naletel na spodaj opisano rešitev. Ceneje in preprosteje res ne gre. Potrebujete le staro – ali novo – nogavico in škarje. Po desetih pretečenih kilometrih, se je zadeva obnesla odlično, nad prvotnimi pričakovanji.  Telefon ni lezel ven, “armband” ni lezel dol, precej udobno … Nobenih težav. Po uporabi preprosto v pralni stroj in je pripravljen za drugič :).

Če vam ni nerodno, tečete zase, in vam je več ali manj vseeno kaj si drugi mislijo, ko tečete, je ta rešitev morda uporabna tudi za vas. V kolikor vam je pomembno, da ste med tekom stilsko neoporečni in opazni, potem raje nabavite kakšen fancy armband.  :) Ali pa si dobite kakšen zanimiv štumf. S kakšnimi zanimivimi vzorci.

Gre pa nekako takole – v štirih preprostih korakih:

Najprej potrebujete malce daljšo nogavico in škarje. Pomembno je, da je na zgornjem delu nogavice zadosti močna elastika.

Nogavico nato odrežete tik nad peto.

Nogavico nataknete na roko in nastavite telefon. Spodnji del nogavice potem obrnete navzgor.

To je to. Pripravljeni za tek.