Servisno stojalo za kolo

25.april.2012 | Igor

Prigoniš domov, kolo umazano do skrajnosti, treba bo tudi očistiti menjalnik in ga na novo namazati. Pričneš z delom a se vse maje, kolo stalno bega levo in desno. Prisloniš ga na zid a se stalno premika, pade … Rabim stojalo! Tisto s katerim kolo lepo pripneš in to lepo visi, stabilno, nič premikanja in padanja. To potrebujem nujno, sedaj, ko imam novo kolo. Ne zato, ker je dražje in svetlobna leta boljše od starega. Ampak zato, ker sovražim to beganje kolesa med servisiranjem. Torej, rabim servisno stojalo. Cene teh pa so lahko kar visoke. Sicer so ga imel v Lidlu nekaj časa nazaj za cca. 50 eur a mi je deloval preveč “majav”. Orodje imam doma, material imam doma. Zakaj ga nebi naredil kar sam. Pri nas se vse dela doma. Foter je sam naredil celo bojler :). Vse ograje, razni dodatki, dekoracije … Vse je narejeno doma. Še eden tistih trenutkov, ko se zaveš kako lepo je, da je tvoj foter “majstr” in imaš vso orodje vedno pri roki. Ni ga lepšega. Rabiš nekaj, greš v delavnico in vzameš. Material? Rostfrei ali nerjaveče jeklo seveda. In, da ne bom baraba, idejo in koncept sem našel na tej povezavi, kjer je avtor čudovito opisal in slikovno prikazal svoje delo. Sicer sem sam naredil malo drugače a osnovni koncept je zelo podoben.

Torej uporabil sem cevi iz nerjavečega jekla. Za podnožje pa kvadratne profile, nekoliko masivnejše, da bo bolj stabilno. Mogoče sem malce zajebal, ker sem uporabil glavno cev premajhnega fi-ja. Že na začetku sem se bal, da bo zadeva na koncu malce majava. Morda bi bilo bolje, če bi uporabil kvadratne profile. Imel sem prav, na koncu je bilo malce majavo. Na glavno cev sem privaril že jeklen profil in tako naredil zadevo bolj stabilno.  Torej, Glavna cev je premera 28 mm, cev katera gre na njo, torej tista, ki služi kot roka, pa je dimenzije 30 mm. Torej eno vtakneš v drugo in je. Profili, ki so uporabljeni za podnožje pa ne vem točno katerih dimenzij so. V bistvu nisem veliko kompliciral z raznimi načrti, risanji … Vse je narejeno “od oka”. Pomembno se mi je zdelo, da zadeva nudi nekaj možnosti prilagoditve. Torej, da se lahko nastavlja višina, da lahko po potrebi zamenjam glavo z novo, če morda kdaj rabim večje dimenzije. Hotel sem narediti še prilagodljivo podnožje a se mi ni več dalo. Mislil sem, da bo vse trajalo nekje 4 uri, trajalo pa je 3 dni hehe. Bilo je kar nekaj piljenja pa tudi ravno ekspert nisem z takšnimi ročnimi deli. Se bom pa definitivno več ukvarjal z ročnimi deli. Sosedom se opravičujem za ves ropot, ki sem ga povzročal do poznih ur.

Roko sem najprej imel narediti po istem konceptu kot je bilo opisano na blogu v zgornji povezavi. Roka je tisti gibljivi del, ki ga je možno pomikati in nastavljati višino. Ne vem kako naj se drugače izrazim :). Na njej je glava v katero se vpne kolo. Potem pa sem v kleti našel čudovito spojko iz nerjavečega jekla, ki ima možnost ročne prilagoditve zapenjanja. Takoj sem dobil idejo. Na spojko sem privaril cev, ki sem jo prej prerezal na pol. Cev sem obložil z posebno oblogo – tista izolacija za cevi – in oblogo ojačal še z gumo tako, da ne bo prišlo do drsenja, ko bom kolo vpel. Guma je od stare zračnice predpotopnega APN 6, prispeval mi jo je prijatelj Janez. Hvala Janez! Potem sem se spomnil, da bom stojalo morda uporabil tudi za kakšno drugo kolo. Moje se namreč pripne za sedežno cev saj geometrija kolesa ne omogoča drugače. Nekatera kolesa pa se pripnejo za zgornjo, horizontalno cev okvirja. Torej sem naredil roko tako, da je prilagodljiva in tako nudi vpenjanje horizontalno in vertikalno. Roko “zaklepam” z močnejšimi vijaki, katerih dimenzije tudi v tem trenutkune vem iz glave. Na cevi sem privaril močne matice tako, da lahko privijemo vijake, ki zadevo pričvrstijo. Ok, tale stavek je čuden :).

Ogromno problemov sem imel, ko sem roko zvaril skupaj, saj se je cev nekoliko zvila. Na notranji strani pa so se pojavile “brazgotine” kot posledica varjenja. Treba jih je bilo odstraniti saj drugače roke ni bilo mogoče natakniti na glavno cev. Pilil sem in pilil. Cevi nikakor nisem mogel pripraviti do tega, da bi gladko tekla po glavni cevi. Potem sem bedak šel še po njej tolčti s kladivom – macolo – in zjebal zadevo še bolj. Potem, ko sem spilil sem na zadnji strani še delček odrezal, tako da sem odstranil grbine, ki so bile posledica udarcev. Roko sem po notranji strani še malce podmazal in to je to. Deluje kot mora. Na koncu sem vse vare še dobro očistil s kislino (Antox), da ne bo vse črno. Kolo sedaj več ne skače, pada, drka levo in desno. Med servisom stoji tako kot mora. In zelo zadovoljen, ker vem, da sem stvar naredil sam. Bom moral očitno večkrat še kaj narediti saj je takšno delo res užitek in balzam za dušo. Sedaj pa še čaka en kup pospravljanja delavnice saj zgleda, kot bi delal ladjo in ne zgolj stojalo.

Objavljeno v sreda, april 25th, 2012 ob 18:13

2 komentarjev

  1. kinifina pravi:

    Sm mal srfala, da vidm, kake so kej cene in naletela na tvoj blog.
    Super ideja, odlična izpeljava in hud tekst! = ))
    Ugotovila, da pretiravajo (100€ dalje), da se tacga projekta najbrž ne bom lotila, sm se pa vsaj nasmejala ; )

    10 * tud za mucota! = )))

  2. Igor pravi:

    Hvala kinifina :)

    Drugace pa sem jih zadnjic spet zasledil v Lidlu. Cena je nekje 45 eur, tu okoli. Ta verzija je nekako boljsa kot tista, ki so jo nudili prvo. Bi blo za sprobat.

Dodaj komentar




  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.