El Camino del Norte – 12 dan

25.september.2012 | Igor

To je to. Najina pot je skoraj končana. Danes sva prispela v Santiago de Compostela. Namen je bil še goniti do Coruñe, ampak ne bova, ker je vreme katastrofalno. Jutri je napovedan zelo močan veter in konkreten dež. Če bo res tako, se bova do tja zapeljala z vlakom. Saj je samo še 75 kilometrov. Tam pa bova ostala še do sobote. Avantura je bila izjemna.
Ne obžalujem niti malo da sem šel. Lahko bi dopustoval nekje ob obali in poležaval, pekel čevapčiče, se kopal in delal nič, ampak to življenju ne daje novih zgodb. Včasih se je potrebno spustiti tudi v kakšno avanturo, probati kaj novega. Vsega sma pregonila nekje 750 kilometrov. Višincev tudi ogromno. Števec mi včeraj žal umrl. Spoznala sva nekaj novih, zanimivih ljudi, videla veliko novih krajev in se podajala v nove izzive in probavala nove stvari. Na poti sva srečala ogromno tujcev in izmenjavali smo debate. Vreme nama je konec koncev bilo lepo naklonjeno. Za pot bi se lahko malce bolj pripravil saj sem imel nekaj težav z koleni. Ampak nič hujšega.

Med potjo marsikaj razmisliš saj imaš časa na pretek in se tako zamotiš. Sama pot Camino del Nort sva vozila malce po svoje. Poskušala sva se držati čim bolj obale. Kraje sva obiskala vse. Upam, da to ni moj zadnji Camino. Resnično zanimivo mora biti pot izkusiti peš. Spala sva po poceni hostlih, albergue-ih, pašnikih, travnikih in na obrobju gozda. Prtljage sem imel minimalno a danes, ko sva analizirala, še vedno preveč. Brez milijona zoknov in gat se da preživeti. Prav tako tudi kakšen dan ali dva brez tuša, če je nuja. Mislim, da naju je izkušnja tudi povezala saj sma skupaj preživela kar nekaj časa in doživela marsikaj. Nekomu morda ta pot ni nič posebnega, nama kot čistima začetnikoma je bila zelo posebna. Zagotovo ni moje zadnje tovrstno potovanje.

Španija je lepa država z prijaznimi in veselimi ljudmi, ki radi ustrezejo in priskočijo na pomoč. Cene so podobne kot pri nas. Danes, ko sva prispela v Santiago je bilo spektakularno. Katedrala je veličastna. Ni pa vse tako kot je v filmu The Way hehe. Na koncu se vse poti Caminota združijo in vodijo v Santiago. Francoska pot, ki je najbolj znana, skomercializirana in lahka je nasičena z romarji. Ampak respect vsakemu, ki jo prehodi. Zlobni jeziki bi rekli, da ni nič posebnega ampak izzivam jih, da sami poskusijo. Midva sva šla po severni poti, ki velja za eno težjih, saj je resnično konstantno hribovita. Za kolo je kar fizično naporna. No, vsaj za moj nivo. Ko sem videl nekatere romarje, ko so dosegli svoj cilj in se pred oltarjem zgrudili na kolena mi je kar žal, da tudi jaz nisem veren. Fascinantni in emocionalni prizori.

Še enkrat, bila je čudovita izkušnja. Sedaj pa bova še teh nekaj dni uživala v La Coruñi. Surfala, pila pivo, se sončila. Jesti bova poskušala malce bolje saj sva do sedaj jedla samo makarone, paradiznikovo omako, bagete, med in margarino.

Zelo odsvetujem polno vzmeteno kolo za takšno pot saj lahko upogibanje zadnjega amortizerja zelo najeda in žere energijo. Vsaj v mojem primeru je. Če obiščete kakšen poceni hotel ali hostel, nikoli uporabljati njihovih odej. Sam sem fasal nekakšno pizderijo, ki še zdaj ne vem kaj je heh. Ni potrebno pretiravati s prtljago. Resnično najnujnejše, brez česar se resnično ne da. Na potovanje ne greste požirati ampak potovati hehe. Vrečke za smeti so zakon. Vezice so zakon. Selotejp je zakon. Za fotografiranje sem uporabljal samo mobilni telefon. HTC Sensation. Bilo bi sicer super imeti DSLR ampak pravijo, da je najboljši fotoaparat tisti, ki ga imaš pri roki. In prav imajo. Zraven sem imel tudi power bank. Zadevo, ki sem jo naročil iz Kitajske za male denarje. Zadeva ima kapacitete 9000 mAh in nudi nekajkratno polnjenje telefona, ipoda … preko USB. Super, ko ni vtičnice nikjer.

Trenutno sva v zares ogromnem albergue-u, kjer je nekje 200 romarjev trenutno. Danes prvič uporabljam čepe za ušesa. Smrčanje je jeba. Dalibor hvala za čepe. Več pa ne bom solil pameti. Se javim še iz Coruñe.

2 komentarjev

  1. frutina pravi:

    “Francoska pot, ki je najbolj znana, skomercializirana in lahka je nasičena z romarji.” nobena pot, daljša od 800km, najbrž ni lahka, pa če je še tako skomercializirana.

  2. Igor pravi:

    @frutina bo drzalo ja. Vsaka pot taksne razdalje je zahtevna. Se poseben za one, ki jo prehodijo. Sem se malce nerodno izrazil. Je najlazja med Caminoti. :)

Dodaj komentar




  • Kategorije

  • Zadnji komentarji

  • Arhiv

  • Naroči se na e-obveščanje

    Bodi obveščen o mojem novem zapisu takoj, ko je ta objavljen. Potreben je le vpis veljavnega e-naslova.