Spal sem bolj slabo. Kot sem že omenil, je eden od sotrpinov močno pretiraval s tigrovo mastjo (tista pekoča krema). Tudi nekaj smrčanja je bilo zaznati. Ampak ok, glavno je, da sem sploh zaspal.

Zbudiva se v smrdljivem šotoru. Ura je bila nekje 9. Zopet je bilo zelo vlažno in hladno, kljub soncu. Kazalo je, da bo čudovit dan. Danes greva proti mestu Bilbao. Precej ogromno in zelo lepo ter zanimivo mesto. Ima nekaj zares impresivnih arhitekturnih dosežkov.

Zbudila sva se v precejšnji vlagi. Jutranja rosa nama je pošteno navlažla prtljago čeprav sva jo imela v šotoru. Kasneje se je to poznalo pri kolesarjenju saj je dodalo nekaj teže. Spala sva brez težav. Sem že kdaj omenil, da me je zelo strah pajkov? No, strah me je pajkov. Odkar pomnim. Zvečer jih nisem […]

Iz hostla sva se odpravila kar pozno. Noge so bile še kar utrujene in postelja je bila udobna. Začuda nisem imel nobenih težav s spanjem. V ceno nočitve je vštet tudi zajtrk. Nekaj žemljic, mleka in marmalade bo pasalo. Pa še seveda obvezna vitaminska tableta. Tako naj bi bil imunski sistem vsaj nekoliko v ravnovesju […]

Ob 6.00 mi je javil, da bo malce zamudil. Če sem iskren, nisem bil jezen, še manj pa me je motilohudo. Ležal sem v svoji topli, udobni postelji. Še vedno zaspan do konca. Želel bi, da bi zamudil še več. In sva odšla. Lepo počasi proti Benetkam. Še nikoli nisem bil tam. Še več, nikoli […]